Dvakratni prvaki še zdaleč niso uspeli odpraviti posledic bolečega slovesa od mednarodnega prizorišča, temu primerna pa je bila na ravnici njihova podoba, kar so črno-beli znali unovčiti. Varovanci Anteja Šimundže so bili razpoloženi kot že dolgo ne, ob nemočnih tekmecih jim je uspevalo skoraj vse, kar so si zamislili.
Kakšno je bilo razmerje moči oziroma stanje duha ene in druge ekipe, bržčas še najbolj nazorno razkriva peti gol, s katerim so Prekmurci postavili piko na i. Žan Karničnik je sijajno zaposlil Nina Koutra, ki je stekel sam proti Dejanu Miliću in ga ugnal v slogu, ki je domačim navijačem in še komu vzel sapo. Mrežo je namreč zatresel s tako imenovano rabono in s tem oplemenitil izjemno predstavo; pred tem je zadel za vodstvo z 2:0 in bil je podajalec pri tretjem zadetku ...
»Še sam ne vem, kako je prišlo do tega,« je dan po tekmi globoko vzdihnil glavni igralec zgodbe. »Dobil sem odlično podajo Žana Karničnika, nakar mi je uspel dober sprejem žoge, ki mi je omogočil, da sem prišel do soočenja z vratarjem. Nisem veliko razmišljal, kaj naj storim, rabona je prišla sama od sebe. Kar zgodila se je,« je nadaljeval Nino Kouter.
Ni jih malo, ki so prepričani, da je strelec najlepšega gola v zgodovini slovenskih prvenstev, toda hkrati je pomembni člen soboške zasedbe za nekatere tudi tarča kritik. Očitajo mu, da je želel s takšno potezo ponižati tekmece, jih osramotiti. »Verjamem, da so mnenja različna. In dejstvo je, da ima vsak pravico do svojega mnenja, pa naj bo takšno ali drugačno. To razumem, to spoštujem, a verjemite mi, da je bil moj edini namen ukaniti vratarja in poslati žogo za njegov hrbet. Nič več in nič manj. Jaz sem v prvi vrsti vesel, da mi je poteza uspela in da je žoga končala v mreži,« je svoje stališče pojasnil Nino Kouter, ki ni skrival zadovoljstva nad dejstvom, da je zmaga ostala doma.
