Spoštovani!
Do NK Maribor imam izjemno spoštovanje za vse, kar je naredil za slovenski šport, posebej za slovenski nogomet. Zame je bil NK Maribor vedno vzorčen primer dobre prakse delovanja športnega kolektiva v slovenskem okolju. Ne samo v tekmovalnem pogledu, pač pa posebej v tem, ob nogometnem. Izjemna organizacija društva, zelo dobro vodenje in številne akcije, vpete v okolje, iz katerega izhaja klub, so ne samo v vijoličnem mestu in na Štajerskem, temveč v vsej Sloveniji naredile zelo pozitivnem vtis. Zato sem bil kot športni navdušenec ponosen, da imamo v Sloveniji tak klub, ter sem to večkrat zapisal in povedal na glas. NK Maribor je zame športna institucija, ki presega športne okvirje, ki presega zmage in poraze v katerikoli ligi, ki presega ljudi, ki igrajo ali delajo v klubu.
Drži, da sem bil večkrat neprijetno presenečen nad ravnijo komuniciranja kluba z zunanjimi dejavniki, pa vendar je skoraj vedno vse ostalo v okviru človeškega dostojanstva.
Toda ...
Afera Agim Ibraimi je pokazala blatno nrav športnega direktorja NK Maribor. Afekt? Prav. Zame je bilo že to dovolj dober razlog za to, da se športni direktor nikoli več ne pojavi v vijoličasti bundi.
Toda po nizkotnem in gnojničnem napadu športnega direktorja NK Maribor na mojega kolega iz redakcije prostora za odpustke in opravičila ni več.
NK Maribor se je kot klub včeraj opravičil novinarju in poudaril, da je to, kar se je zgodilo na sobotni novinarski konferenci, daleč od vrednot, za katere se zavzemajo, ter da se klub ograjuje od izjav športnega direktorja ter jih obžaluje.
To ni dovolj. Ne vem, če je moj kolega iz redakcije sprejel opravičilo; zase nisem prepričan, da bi ga. Vem pa, da bi, ne kot športni novinar, ampak kot športni navdušenec, zahteval, naj športni direktor v Ljudskem vrtu izprazni pisarno in od vodstva NK Maribor dobi prepoved približevanja Ljudskemu vrtu (na manj kot 700 metrov). Predsednik, direktor, upravni odbor, sponzorji ... morajo končno prerezati popkovino športnega direktorja in NK Maribor ter mu pokazati vrata. Če tega upravni odbor ne stori, na neki način tolerira besede športnega direktorja in mu kljub »ograjevanju« daje podporo. Če bo tako, potem pa ... sem izgubil še zadnjo trohico upanja, da bo moja hčerka kdaj z iskricami v očeh držala pesti za Maribor, Olimpijo, Slovenijo ...
