Zakaj zmaji še kar čakajo in oklevajo, čeprav je dejstvo, da krvavo potrebujejo nove obraze na določenih igralnih pozicijah? O tem je trener Igor Bišćan na glas govoril že pred odhodom na decembrski dopust, besede je ponovil tudi pred kratkim, ko je v pogovoru za naš časnik vnovič priznal, da krvavo potrebuje okrepitvi na obeh bočnih straneh obrambe in da si hkrati želi tudi nogometaša, ki bo znal delati razliko v napadalnih akcijah. Toda kljub skorajda javnim pozivom, naj se uprava le zgane, je za zdaj dobil le omenjenega Uremovića, ki bo spomladi verjetno igral na položaju, ki ga je jeseni zasedal odlični Kenan Bajrić. Toda kje se skriva srž problema, da je Olimpija vse od konca prvega dela sezone dalje tako pasivna na zimski nogometni tržnici?
Eden bi, dva ne bi; in obratno
Kot smo izvedeli, je ključna težava v tem, da so vodilni ljudje kluba preprosto preveč neusklajeni. Na enem bregu stoji predsednik Milan Mandarić, za katerega že dolgo vemo, da se sila rad vmešava v delovanje športnega dela kluba, na drugem sta skupaj trener Bišćan in neuradni športni direktor Mladen Rudonja. Med njimi naj bi v zadnjem času prihajalo do vedno večjega trenja, bojda so bili zaposleni pred dnevi v klubskih prostorih priča celo preprosto preglasnemu »pogovoru« med vsemi omenjenimi akterji.
Toni so bili menda precej povišani, jedro spora pa že omenjena neusklajenost pri tem, koga pripeljati v Olimpijo. Eden takšnih, okrog katerega se krešejo iskre, je na primer tudi nigerijski napadalec Anthony Okpotu, ki je bil zmajem ponujen že pred dobrima dvema tednoma. Mandariću naj bi bil 23-letnik precej pogodu, toda Rudonja in Bišćan nad Afričanom nista bila pretirano navdušena. Vse to se je po naših informacijah ponovilo tudi v primeru nekaterih drugih nogometašev (romunski bočni branilec Andrei Radu …), ki so bili oziroma so še v igri za prestop v Olimpijo.
