Ni še konec. Najprej se je Olimpija po pričakovanjih odzvala na intervju Boška Županovića, ki je bil objavljen v Ekipi SN in je dvignil obilo prahu, zdaj se je hrvaški funkcionar, ki je prevzel terjatve Milana Mandarića do Kopra, v katerem je medtem prevzel naloge športnega direktorja, odzval na odziv iz zmajevega gnezda. In postregel z nekaj osupljivimi podrobnostmi, ki bodo odmevale še bolj, kot so njegove besede v pogovoru z našim novinarjem. Odgovor objavljamo v celoti.
"V Ekipe SN z dne 24. 11. 2017, prav tako kot na vaši spletni strani ekipa24.si, ste objavili odziv NK Olimpija na intervju, ki ste ga opravili z menoj in objavili 23. 11. 2017, v katerem sem med drugim govoril o mojem odnosu z Milanom Mandarićem. V prvi vrsti moram poudariti, da je urednik tisti, ki določa, na kakšen način bo intervju predstavljen in na čem bo poudarek. In žal mi je, da je na Milanu Mandariću, glede na to, da sem v pogovoru z novinarjem še posebej izpostavljal svoje nogometne ambicije ter športne dosežke in načrte kluba. V skladu z zakonom o medijih izkoriščam predvideno možnost in odgovarjam, kot je navedeno v nadaljevanju:
Odziv PR-službe NK Olimpija sam po sebi najbolj konkretno potrjuje, da so vse moje navedbe resnične. Zdrav razum nikakor ne more postreči z logičnim pojasnilom, da na domnevno obrekovanje odgovarja tisti, ki z njo ni povezan. Niti je obrekoval niti je bil obrekovan.
Gospodje iz ’kuhinje’ NK Olimpija so se odzvali natanko tako, kot je bilo od njih pričakovati. Nasedli so in uporabili že zdavnaj iztrošeno metodologijo, s katero so me diskreditirali kot osebo, Milana Mandarića pa prikazali kot pravičnika in žrtev. Gospode je zaslepila patološka in psihopatska geneza moje osebnosti in v njej so prepoznali, tako kot mnogi pred njimi, preprost način, da bi me prikazali kot neverodostojnega. Mit o meni so ustvarili ravno tisti, ki na nikakršen drug način niso mogli postaviti pod vprašaj rezultatov mojega uspešnega poslovanja, prav tako kot omejiti moči in svobode mojega uma.
Ta virtualna tvorba je postala tako obrabljena in smešna, da ji lahko nasedejo le maloumneži in dušebrižniki, podobni tistim, ki jim odgovarjam. Ta virtualni ’jaz’ je popolnoma nezdružljiv z menoj kot osebo in tako smešen, da me razveseljuje in zabava, tako kot tudi vse tiste, ki me poznajo. Čudovito je vedeti, da uživaš tak blagoslov, da te bog ali narava nista kaznovala s čudnim umom, ki je zmožen sestaviti zaostalo osebnost osebe, ki je z nečim ali z ničemer izzvana postala žarišče tega psihopatskega uma.
Stvarni Boško Županović je popolnoma nezdružljiv z virtualnim. Stvarni Boško Županović lahko v vsakem trenutku stopi pred kogarkoli zaradi česarkoli. Poštenost in pravičnost sta temeljni postulat mojega obstoja. Zato je vsak, ki meni drugače, dobrodošel. Moja vrata so vsakemu odprta za obtožbe ali klevete v kakršnikoli obliki. Ampak izključno osebno. Iz oči v oči, kot se spodobi za dostojanstvenega in ponosnega človeka. Virtualnost in psevdonimi pripadajo nizkotnežem.
Ta Boško Županović je imel in ima moč, kondicijo, prav tako kot zakonske možnosti, da s famozne virtualne platforme, ki ji pravimo internet, umakne vse negativnosti o sebi, vendar tega ne bo storil nikoli. Naj bo to še naprej motivacija in hrana za vse tiste popačene ume, ki ljudi okrog sebe doživljajo virtualno, in smerokaz za zlobneže.
Po uvodnih pojasnilih se bom ozrl tudi na PR-produkt, ki mu odgovarjam. Nihče, in tako niti Boris Popović, ne more nikoli in z ničimer vplivati na svobodo mojega vedenja in mojega izražanja. Nikoli nisem bil nikogaršnji človek in tudi nikoli ne bi mogel biti. To je v nasprotju z mojim značajem in moralo. Zato je odvratna laž in patološki konstrukt, da sem dal intervju po navodilih Borisa Popovića in Francija Matoza, prav tako nikoli ne morem biti plačanec kogarkoli. Ne obstajata način in materialna vrednost, s katero bi me kdo lahko ’kupil’ oziroma motiviral do te mere, da bi storil nekaj proti svoji volji ali nekaj, kar ni plod moje želje ali mojega hotenja.
Seveda je neresnična tudi trditev, da me je Milan Mandarić – na priporočilo Francija Matoza – pripeljal v slovenski šport. Milan Mandarić me je pripeljal zgolj in samo v zablodo in me v njej stalno držal z namenom, da bi z mojo pomočjo vodil osebno vojno. Franci Matoz je bil njegov odvetnik, ki ga je on priporočil meni in je pozneje, spet ponavljam, na priporočilo Milana Mandarića zastopal moje podjetje Delona d. o. o.
Domnevno pozitivne reference o Milanu Mandariću na virtualnih platformah in v spletnih brskalnikih, ki so v odgovoru še posebej izpostavljene, nimajo nikakršnega pomena. Verodostojne so lahko v ravno tolikšni meri kot negativnosti o meni. Oziroma niti malo. To, da so njihov izvor Amerika in Anglija, nima nikakršne teže, zato je še toliko bolj nejasno, zakaj so avtorji imeli potrebo, da jih tako poudarijo, in koga so s tem želeli impresionirati. In kakšno zvezo ima to z njegovim delom in izjavami v Sloveniji?
V zvezi z delom besedila v odgovoru, ki je povezan s humanitarnimi aktivnostmi Milana Mandarića, lahko samo zaključim, da se humanost ne izkazuje z denarjem, temveč s srcem. Z denarjem se kupuje, s srcem se daruje. Humanitarci ali donatorji so zelo pogosto tisti, za katere imata donacija ali darilo popolnoma drugačen namen ali smisel od tiste, ki je javno predstavljena. Zato mi ni jasno, zakaj avtorji to obešajo na velik zvon. Tega v svojih izjavah nisem komentiral, hkrati to nima nikakršne zveze s tem, kaj je Milan Mandarić izrekel o bolezni Popovićevega sina.
Naposled lahko zaključim, da je to moj prvi in edini odziv na javne izjave Milana Mandarića in njegovih asistentov. Z njimi se nimam namena prerekati. Vsaka moja beseda, objavljena v besedilu, na katerega avtorji odgovarjajo, je resnica in samo resnica. Še več, v nasprotju s prikazom Milana Mandarića kot svetnika, kar je bil cilj avtorjev, lahko povem, da ta gospod poleg neumestnih izjav uporablja tudi grožnje in zastraševanje, da bo za spor s svojimi ’neprijatelji’ najel kriminalce. Ne samo da grozi, ampak podrobno pojasnjuje metodologijo dela oseb, za katere pravi, da so kriminalci. Prav tako se hvali, da ima ljubico, ki je žena njegovega prijatelja. Toliko o njegovi morali in poštenosti.
Ne zamerim tistim, ki ne verjamejo mojim izjavam in me v komentarjih na intervju žalijo ter napadajo. Tudi sam sem namreč dolgo živel v zablodi, da je Milan Mandarić čudovita oseba. Če bi zdaj to komentiral z eno od ljudskih modrosti, bi enostavno rekel, da ni vse zlato, kar se sveti. Zato pozivam Milana Mandarića, da dokaže, da so moje izjave lažne in obrekovanje. Če je tako, bo to sodišče vsekakor potrdilo. In za konec, da bi razbil monotonijo tega dolgočasnega prerekanja, pozivam Milana Mandarića, da greva prostovoljno na detektor laži, ki bo pokazal resničnost mojih ali njegovih izjav. Obenem predlagam, da je kazen za tistega, za katerega se bo izkazalo, da je lagal, trajni odhod iz slovenskega športa in gospodarstva."
Boško Županović, mag. Iur.
