"Zelo sem zadovoljen. Če sem iskren, sem se tukaj vrnil v življenje. Iz Kopra sem prišel v zelo dobro ekipo, ki že dve leti igra morda najlepši nogomet v Sloveniji. Vodi nas mlad trener, užitek je igrati v takšnem okolju. Nihče ni pričakoval, da bomo v kvalifikacijah za ligo Europa imeli takšne dosežke, da bomo naredili tako dober rezultat, toda menim, da se vse to ni zgodilo po naključju. Naš motiv je izjemen, tekmeci nas malce podcenijo in uspeh je tu," je v pogovoru za Dnevni avaz povedal Senijad Ibričić, ki se je bil v dozdajšnji karieri v številnih klubih zaradi takšnih in drugačnih stvari prisiljen soočiti s precejšnjimi pritiski, ob Kamniški Bistrici je nekoliko drugače: "V Sloveniji je odlično. Zares odlično. Skupaj z družino uživamo, hčerka obiskuje šolo. Mirno je in ni nikakršnih problemov. Samo treniraš in počivaš. Ko sem izbiral klub, sem si prizadeval, da bi igral v mestu, ki ne bo daleč od Bosne in Hercegovine, tudi Split je blizu, tako da je dovolj časa, da lahko odidemo kamorkoli. Po Turčiji, Iranu in Rusiji se zdaj počutim, kot bi bil doma. V Sloveniji je prav tako veliko Bosancev, zato se imam tudi s kom družiti."
Nekateri so prepričani, da bi bila lahko njegova kariera glede na sposobnosti še uspešnejša, glavni igralec zgodbe odgovarja: "Na svojo preteklost se oziram s ponosom. Začel sem v Sani in kot otrok sanjal, da bi igral za velike klube. Igral sem za Hajduk, moskovsko Lokomotivo in nekatere druge klube, lahko rečem, da sem s svojim nogometnim potovanjem izjemno zadovoljen. Prebil sem se vse do reprezentance, kar za fanta iz Sane nikakor ni lahko, toda to hkrati razkriva, da se volja ter kakovostno in pošteno delo na koncu vedno izplačajo."
A vendarle bi bilo lahko tudi boljše, mar ne? "Ah, to ve samo dragi bog. Verjetno bi bilo lahko boljše, a prav tako tudi slabše. Toda s tem se ne obremenjujem, ampak sem zadovoljen zaradi sebe in svoje družine. Moram reči, da zdaj v nogometu najbolj uživam. V zadnjem letu ga igram za svojo dušo, brez kakršnihkoli pritiskov. In dokler bom lahko, bom igral," odgovarja Senijad Ibričić.
Ko beseda steče o izbrani vrsti, je kljub vsemu zaznati tudi nekaj grenkega priokusa. V dresu Bosne in Hercegovine je odigral 44 tekem in dosegel štiri gole. Potoval je na svetovno prvenstvo v Braziliji, a bil edini igralec, ki ni na igrišču preživel niti minute. Prav gotovo bi si zaslužil lepše slovo. "Seveda obstaja obžalovanje, o tem ni dvoma. V številnih letih sem z reprezentanco preživljal težke in lepe trenutke. Bil sem del neke zgodovine, a če sem povsem iskren, se je dogajalo marsikaj. Takšni smo pač mi Bosanci. Vse tisto, kar naredimo, naredimo težko, vendar zato pokvarimo hitro. Takoj, ko smo si zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu, se je začela kuhinja. Iz zasedbe je izpadlo šest ali sedem igralcev, ki so v kvalifikacijah nosili pomembno breme, okrog reprezentance so se začeli smukati menedžerji. Zato se je vse skupaj končalo tako, kot se je, bog nam ni namenil ničesar boljšega. Še vedno menim, da smo imeli ekipo, ki je bila sposobna napredovati v izločilne boje, toda sami smo krivi, da ni bilo tako," je med drugim povedal Senijad Ibričić.