Besedilo s spletne strani NK Olimpije objavljamo v celoti:
Z uspehi in prebujeno navijaško bazo je NK Olimpija Ljubljana očitno postala zelo zanimiva, ne le za medijsko in športno javnost, temveč tudi za številne zakulisne igralce, ki se zadnje čase predstavljajo kot veliki prijatelji Olimpije, izjemni poznavalci športa in športnih poslov, zapletenih računovodskih izkazov ter mednarodnih in domačih športnih pravil. Pri tem je vsekakor zanimiv ključni in največkrat uporabljeni očitek predsedniku NK Olimpija Ljubljana gospodu Milanu Mandariću, da želi zaslužiti na račun Olimpije oziroma, da mu gre le za dobiček. Ja, Milan Mandarić je poslovnež, ki je vstopil v slovenski šport s svojim denarjem in zato res pričakuje uspeh v poslu in tudi zaslužek. A ne le zase, temveč za vse, tako kot je navajen delati posle. Samo ozreti se je treba in pogledat, kje je Olimpija danes in se spomniti na to, kje je bila le nekaj let nazaj. Nogomet je posel, težak in zelo tvegan posel, ki zahteva kapital, poznanstva, potrpljenje, znanje in tudi veliko sreče. Pred prihodom Milana Mandarića Olimpija vrsto let ni bila konkurenčna in z eno izjemo prav tako ni bila znana kot dober poslovni partner evropskim nogometnim klubom, ki so iskali zanimive nogometaše. Da je šport v Sloveniji lahko dober posel, se strinjamo. A če bi bil preprost in obvezno donosen posel, potem KK Olimpija, HDD Olimpija, HDD Jesenice in mnogo nogometnih klubov ne bi bilo na robu preživetja. Kaj odgovoriti na očitke, da je predsednik kupil klub za 1 evro, kljub temu, da naj bi bilo očitno, da bo kmalu Olimpija vredna veliko več? Ni potem vsaj malo čudno, da je nekdanji predsednik kluba, poslovnež g. Izet Rastoder, tako lahkotno in z veseljem prodal terjatve Olimpije Milanu Mandariću?
Dodajamo še nekaj dejstev:
- Nogometaš Andraž Šporar je bil pred prihodom Mandarića na izhodnih vratih in bi odšel v Avstrijo za 5x nižjo odškodnino, če ga ne bi predsednik v zadnjem trenutku prepričal v ostanek v klubu in vložil kapital v njegovo podaljšanje zvestobe zeleno-belim ter kasnejši boljši transfer v Švico.
- Milan Mandarić je preko svojih poznanstev pri Interju iz Milana (konkretno Roberto Mancini) prišel do AC Milana in posledično nogometaša Ezekiela Hentyja, ki je bil pomladi pred prihodom Mandarića res v Ljubljani, a je potem že zapustil klub in se vrnil v Italijo. Mandarić je potem z njim podpisal novo pogodbo in ga dobro plačal, kar je bila osnova za kasnejšo prodajo.
- Pa še glede zneska, 1.650 000€, na katerega se številni sklicujejo,. Ta je šel, kljub temu, da tu ni bilo nepravilnosti, tako ali tako nazaj v klub
Olimpija Ljubljana še ni tako močna, da bi jo njen poslovni model lahko preživljal samo od sebe. To je cilj, h kateremu stremimo vsi, ki smo danes v NK Olimpija. Gospod Mandarić z vložkom kapitala in znanja v negotov in tvegan posel gradi klub, vlaga v klubsko infrastrukturo, zaposluje ljudi, dviga blagovno znamko, ponuja navijačem bogatejšo vsebino in boljše rezultate, redno izplačuje plače in polni slovenski proračun.
Ne razumemo očitkov, ki se pojavljajo, tudi njihovi avtorji jih ne razumejo, prikazani so poljubno, izbrani selektivno, prirejeni zelo manipulativno. Zanimivo je, da na primer g. Ivan Simič predstavlja svoja stališča, po njegovih besedah, kot zunanji opazovalec, ki le ujame medijske zapise in televizijske prispevke na to temo. Gospod Simič ve mnogo več, saj je ob prihodu Milana Mandarića delal skrbni pregled poslovanja kluba in bil zato tudi plačan. Njegova želja po kasnejšem delu v klubu, ki se ni izšla, ni skrivnost.
Zanimiva je vsekakor praksa nekaterih medijev, ki objavijo neargumentirane in nevzdržne trditve na račun gospoda Milana Mandarića in Olimpije, pri tem pa ne zmorejo niti videza profesionalne novinarske etike, ki zahteva, da se gospodu Mandariću dovoli odgovoriti na očitke. Čeprav, resnici na ljubo, ni nič boljša praksa niti tista, ki so se je poslužili na Planet TV, kjer je novinar sicer posredoval vprašanja predsedniku, nanje pravočasno prejel odgovore, potem pa niti besede iz odgovorov ni objavil v prispevku. A prepričani smo, da to več pove o mediju in novinarju kot o Milanu Mandariću in Olimpiji.
Nič ne skrivamo in ne prirejamo. Predsednik je na zadnji novinarski konferenci večkrat pozval novinarje, naj vprašajo vse, kar jih zanima glede poslovanja NK Olimpija, pa ni bilo niti enega vprašanja. Najbrž zato, ker so bili na konferenci prisotni korektni novinarji, ki šport in slovenske klube dobro poznajo. Vedno smo jim na razpolago. Kot rečeno, šport je posel, ki vključuje tudi odgovarjanje na vprašanja novinarjev, ki so v interesu javnosti in niso vedno prijetna, tega se dobro zavedamo. Težko pa je odgovoriti na vprašanja tistim, ki imajo že vnaprej pripravljene odgovore.
