Zavedam se, da sem se ponovno rodil

Ugasnili sta mladi življenji, poslovila sta se vijoličasta upa, prometna nesreča je vzela Damjana Marjanovića in Zorana Baljaka. Ljubomirja Moravca so nekateri razglasili za tretjega umrlega. A ni se dal. Njegovo življenje je viselo na nitki, pripisovali so mu malo možnosti, toda ni hotel oditi. Nikakor ne. In dobil je najpomembnejši boj svojega življenja. Privolil je v pogovor z nami. Ekskluzivno za naš časopis. Ter nas osupnil. Srečali smo se z 19-letnim mladeničem, ki se zelo dobro zaveda, da ga čaka novo, drugačno življenje, vendar je na to pripravljen, energije mu ne manjka.

Od grozljive nesreče je minilo 23 dni. Kako se počutite danes?
Trenutno sem v redu, počutim se dobro. Zelo dobro se zavedam spoznanja, da sem se ponovno rodil in da začenjam neko novo življenje. Poskušam gledati le naprej, ne nazaj. Prizadevam si ostati osredotočen samo na to, kaj me čaka, kaj je pred menoj.

Ob nesreči ste ostali brez leve roke, pred vami je novo življenje. V kolikšni meri ste že pripravljeni na to? Ste se s tem sprijaznili?
Da, sem se. Pripravljen sem na nov korak v svojem življenju. Na nove korake. Ni lahko, seveda ne. Če bi govoril drugače, bi lagal, a po drugi strani prav tako ni niti tako težko, kot si marsikdo predstavlja. Jaz se res neizmerno želim podati na novo pot in prepričan sem, da mi bo uspelo, da sem tega sposoben. Hvaležen sem, da sem ostal živ, za vse drugo bom že poskrbel. Na vse skupaj gledam tako, da je bil v bolnišnici prvi polčas moje tekme, zdaj se začenja drugi. Moram zdržati. Obetavno je, da mi trenutni rezultat ponuja dovolj razlogov za optimizem. Seveda se bom potrudil, da bi zmagal še bolj prepričljivo in da bi bil potem uspešen tudi na vse preostalih preizkušnjah, ki me bodo čakale. Menim, da sem dovolj psihično močan, kar sem prav gotovo dosegel tudi ob pomoči športnega udejstvovanja. In niti najmanjšega dvoma ni o tem, da mi je športni duh prav tako v veliki meri pomagal, da sem se izvlekel.

Kako, v kolikšni meri se spomnite tistega prekletega torka?
Bolj slabo, precej slabo. Spomnim se, da smo po treningu sedli v avto in se odpravili z igrišča v Rogozi proti mestu. Potem pa ničesar več.

CELOTEN POGOVOR Z LJUBOMIRJEM MORAVCEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V ČETRTKOVI ŠTEVILKI ŠPORTNEGA DNEVNIKA EKIPA SN!