Divja zgodba ponedeljkovega večera se je začela z govorico: "Ranko Stojić ni več športni direktor Olimpije!" Malce zatem je sledil dodatek: "Tudi če je še, dolgo ne bo več." Kakopak bi bilo najlažje naslovnico edinega slovenskega športnega časnika opremiti s tem in držati pesti, da bo kar najbolje prodajana. Toda govorica je vendarle le govorica – težko ji je verjeti. Predvsem pa nam ni dala miru. In smo jo raziskali.
"Kaj pravite? Da nisem več športni direktor?" je bil ob našem klicu začuden Stojić. Slednji je k zeleno-belim prišel kot generalni direktor, nato je "nazadoval" na položaj športnega direktorja, zdaj naj bi pristal kar na borzi dela. Namesto njega pa – po Ranku Ranko. Oziroma po Stojiću Lončar. Ne z malo. Z veliko. Ranko Lončar.
Mi smo kakopak storili prav to. In kot da bi Mandarić čakal na naš klic, smo hitro dobili tudi njegovo pojasnilo. "Ljudje govorijo različne stvari, ki držijo ali pa tudi ne," je sprva dokaj pomenljivo za edini slovenski športni časnik dejal izkušeni bogataš, nato pa nadaljeval vse prej kot zadržano: "Do mene pridejo le tiste stvari, ki res zadevajo Olimpijo. Gospod Stojić je direktor kluba in njegove obveze so, da je osredotočen na športni del kluba. Zame je najbolj pomembno, da so rezultati dobri. V nedeljo smo malce pokleknili, kar se zgodi. Klub in jaz pa potrebujeva nekoga s Stojićevim znanjem, da pomaga trenerski ekipi. Nič ni na teh govoricah. Toda vedno se najdejo ljudje, ki si stvari različno tolmačijo. A dokler jaz ne rečem, da Stojića ni več, do takrat je on del kluba, kar moramo spoštovati. Njegove naloge v klubu so na enaki ravni kot takrat, ko je prišel v klub. Sem eden tistih ljudi, ki se ne ozirajo na govorice, ampak gledajo realno stanje. Tako lahko dosežemo naš cilj, ki je kristalno jasen: da smo na vrhu lestvice. In da smo pravi klub. Takšen, kot si ga želim. In da naredim velik klub, kot si ga Ljubljana in slovenski nogomet tudi zaslužita. Tudi če določeni ljudje govorijo takšne stvari, se bodo nekega dne vrnili v klub in so tudi danes del kluba. Ko nekdo govori o Olimpiji, je del Olimpije. Četudi govori negativno, ima lahko bolj rad ta klub kot tisti, ki ne govori ničesar. Vsem oproščam te stvari in vse bo v redu. Dokler sem jaz v klubu, je edini cilj, da se gre proti cilju, ki sem si ga zastavil. Ranko je torej tu in ima odgovorno delo, lahko pa se nekega dne zgodi, da ga ne bo, tako kot klub lahko izgubi tudi predsednika. Angleži imajo pregovor: nič ni večno. A to tako ali tako drži za vse. V tem trenutku pa je situacija takšna, da je Stojić direktor, in to moramo spoštovati."
Ni kaj, obsežno, toda jedrnato in predvsem iskreno. Pa tudi – besede, ki dajo misliti. A hkrati se ob vsem tem poraja naslednje vprašanje: zakaj se v klubu, ki vodi na lestvici in je v položaju, v katerem ni bil že "svetlobna leta", dogaja vse to, kdo so ljudje, ki rušijo harmonijo? In to je bistvo, ki bi moralo dati misliti marsikomu …
