Deset tekem, tri zmage, trije remiji in štirje porazi – premalo, da bi Domžale ostale prve na lestvici in da bi se prebile v veliki finale pokala. Popuščanje na obeh frontah pa ima skupnega imenovalca: premalo doseženih zadetkov. Na kar šestih obračunih domžalska zasedba ni zabila niti enega gola, v povprečju pa se v letošnjem letu na tekmo med strelce vpiše manj kot enkrat. Ko je zadetkov malo, pa so jasno tudi zmage težje dosegljive.
Prvi polčas je bil morda celo najboljši v letošnjem koledarskem letu. Morali bi povesti in potem bi se verjetno tekma obrnila v drugo smer.
Na povratni polfinalni tekmi pokala so Domžalčani sicer dosegli gol, a so ga tudi prejeli, zato je bil Koper tisti, ki bo naslednji mesec igral za lovoriko. Rumeno-modrim so se ponovile že videne težave, predvsem je v oči bodla sterilnost v napadalnih akcijah. Saj ne, da si domači niso želeli, saj ne, da niso pritiskali proti golu primorskega nasprotnika; zagotovo pa so bili premalo konkretni. Kot že nekajkrat v letošnjem letu. Izpad iz pokala jasno boli, a bolj bi morala biti prisotna skrb zaradi ponavljajočih se težav. Domžale so eno možnost za preboj v Evropo že zakockale, če se ne bodo predramile, bodo na kocko postavile še pot, ki v mednarodne vode vodi iz prvenstva. Elsnerjevi bojevniki so sicer še vedno na drugem mestu, a imajo le točko prednosti pred Celjem, ki bo jutri gostovalo ob Kamniški Bistrici, tudi Olimpija s štirimi točkami manj vse bolj grozi vodilni trojici. Skratka, Domžale se igrajo z ognjem in zdaj alarm že glasno doni.
Dokler bomo govorili le o lepi igri in priložnostih, točk pa ne bo, se bomo oddaljili od poklicnega nogometa, ki se igra za rezultat.
"Prvi polčas je bil morda celo najboljši v letošnjem koledarskem letu. Morali bi povesti in potem bi se verjetno tekma obrnila v drugo smer," je po slovesu od pokala potarnal Elsner. Po svoje je imel prav; predvsem v uvodnih 20, 25 minutah je bila njegova zasedba razigrana, a brez učinka. "Po prvih 45 minutah smo nekoliko izgubili zagon. V organizaciji in postavitvi na igrišču smo začeli pozabljati na določene stvari in zaradi tega smo tudi zamujali v dvobojih. Kopru smo dopustili štiri zaporedne prekinitve in prejeli gol prav iz tistega elementa nogometne igre, na katerega smo pred tekmo najbolj opozarjali. Na drugi strani smo bili v določenih stvareh v drugem polčasu preveč površni, da bi resnično lahko računali na preobrat. Dejstvo je, da je slika iz prvega polčasa pozitivna, ampak to se bo že do sobote pozabilo. Realnost je takšna, da bomo finale gledali po televiziji," se ne slepi Elsner.
Škoda je zamujene priložnosti, saj imajo igralci v svojih karierah le redko možnost igrati v finalu. Vsake neizkoriščene priložnosti je škoda.
Hkrati pa se dobro zaveda, kje se skrivajo največje težave njegove zasedbe: "Nogomet se igra za gole, kar Koprčani na čelu z gospodom Vanolijem dokazujejo že nekaj časa. Igra se za gole in zmage. Borimo se, da si ustvarimo priložnosti, a jih ne realiziramo. Igra gre hitro v pozabo in že jutri bomo vedeli le, da smo izgubili, in ne to, da smo bili ustvarjalni in si pripravljali priložnosti. Dokler bomo govorili le o lepi igri in priložnostih, točk pa ne bo, se bomo oddaljili od poklicnega nogometa, ki se igra za rezultat."
Zdaj Domžalam ne preostane drugega, kot da vse sile usmerijo v prvenstvo. Če bi ostale brez Evrope, bi bilo to za klub, ki je prezimil celo na prvem mestu, čisto prava tragedija. "Ne smemo si lagati. Priznati si moramo, da si zaradi neizkoriščenih priložnosti ne zaslužimo finala pokala. Škoda je zamujene priložnosti, saj imajo igralci v svojih karierah le redko možnost igrati v finalu. Vsake neizkoriščene priložnosti je škoda. Upam, da nas ta neuspeh močno boli, saj se moramo iz te izkušnje čim več naučiti. Snovi za učenje je več kot dovolj. Zelo pomembno je, da pozabimo na ta trenutek in vse moči usmerimo v prvenstvo, ki nam ponuja priložnost, da si izborimo Evropo. Niti po naključju ne bomo dovolili, da ostanemo brez evropskega mesta za prihodnjo sezono, ker je to preveč pomembno za klub in nas," je še poudaril Elsner.
