Ker so ocene v nogometu zelo subjektivna zadeva, dopuščamo možnost, da smo resnično malo pretiravali. In da kluba nista vsak na svojem planetu, med katerima je "ohoho" razlike … Oziroma povedano nekoliko drugače: dopuščali smo to možnost. S takšno mislijo smo se tudi podali na sobotni obračun med Olimpijo in Rudarjem, a devetdeset minut kasneje domov znova odšli vse prej kot navdušeni. Prej razočarani.
Po skromni predstavi na tekmi z Mariborom so zmaji s predstavo brez kančka navdiha, energije in strasti postregli tudi ob obisku Velenjčanov, ki so se na prvi pogled in po porazu z Radomljami zdeli idealni za celjenje ran. Ker tudi knapi niso bili kaj preveč razigrani za igro, je bilo sobotno popoldne v Stožicah vse prej kot nekaj, kar bi nam zvabilo nasmešek na obraz.
Kot vsi dobro vemo, potrpljenje ni nekaj, kar bi krasilo predsednika Olimpije Izeta Rastoderja, zato ne preseneča, da so ob koncu tekme nekateri že pogledovali proti tribuni za pomembne goste. Če tam morda sedi kakšen strokovnjak, ki je v tem trenutku brez dela.
Prepričani smo, da za ostalih 300, kolikor je bilo gledalcev tokrat, velja enako. Ob tem je zanimivo, da je bil obisk tako skromen, pa čeprav so imeli vsi tisti, ki so kupili vstopnice za večni derbi (tega si je ogledalo 6500 ljudi), prost vstop. A to je bila ugodnost, ki očitno ni zanimala skoraj nikogar.
ŽE DOLGO NE VEČ
Če bi se odločili opisovati najbolj razburljive trenutke tekme, bi hitro zaključili. Stavek, morda dva, in to bi bilo to. Za še najbolj atraktivno potezo je poskrbel Senad Jahić, ki je v drugem polčas z več kot 30 metrov iz prostega strela meril proti golu in zadel prečko. Ko je vsaj malo zadišalo po golu Olimpije, je Matjaž Rozman dvakrat uspešno posredoval, sicer pa smo bili priča dekadentnemu nogometu z ogromno napakami.
Pri domačih se je še najbolj trudil Ezekiel Henty, ki bi glede na potencial lahko postal zvezdnik ljubljanskega kluba, a ima slabost, ki ga tepe po glavi: preveč se zapleta. Ko bi moral udariti po golu, kot po pravilu naredi še eno, a usodno potezo. Vidi se mu tudi, da je izpustil tisti del priprav, ko so zmaji delali na telesni pripravljenosti. V soboto je bil v prvem polčasu še pri močeh, v drugem je, tako kot proti Mariboru, izgubil sapo. In Olimpija je bila v napadu še manj nevarna.
Je imel pa Henty tudi srečo, da je konec tekme sploh dočakal na igrišču. V prvem polčasu je namreč s komolcem kresnil Aljaža Krefla, a prejel le rumeni karton. "Izgubljati energijo s komentiranjem sodniških odločitev je nesmiselno. No, me pa vseeno zanima, kako bi bilo, če bi se nekaj takšnega zgodilo na drugi strani," je poudaril trener gostov Jernej Javornik.
VSAKIČ MALCE DRUGAČE
Če je udarnih enajst nekaj, kar je v prvi vrsti povezano z zdravjem nogometašev (ne pozabimo, zeleno-beli so še kako pogrešali poškodovanega Andraža Šporarja), je v primeru Olimpije bolj zaskrbljujoče, da iz tekme v tekmo tudi v taktičnem smislu igra malce drugače. Kot da bi še iskala sistem, ki bi ji najbolj ustrezal, in kot da ne bi imela več kot dva meseca časa za njegovo iskanje.
V prvem letošnjem krogu je trener Darko Karapetrović v ogenj poslal tri napadalce, proti Mariboru je nato postregel z rošado v vezni liniji, v katero je uvrstil Luko Žinka, ki je tokrat obsedel na klopi, v soboto je bilo sprememb še nekaj več. Marsikdo je bil presenečen, ko je v golu zagledal Darka Brljaka, tisti, ki v vsem vidijo teorije zarote, pa so se že začeli spraševati: je bil Aleksander Šeliga na klop degradiran zaradi napake, ki jo je storil na večnem derbiju? Ali morda zaradi česa drugega? Kakšne (neposrečene) izjave?
Veter sprememb bi lahko v Ljubljani pihal še naprej. In morda bo zapihal še kje drugje, recimo na klopi. Na uho nam je prišlo, da je alfa in omega kluba Izet Rastoder vse bolj nezadovoljen in z rezultati in z igro. Kot vsi dobro vemo, potrpljenje ni nekaj, kar bi krasilo predsednika Olimpije, zato ne preseneča, da so ob koncu tekme nekateri že pogledovali proti tribuni za pomembne goste. Če tam morda sedi kakšen strokovnjak, ki je v tem trenutku brez dela … No, ampak, vprašanje, kdo je dejansko kriv za nastali položaj. In katera je res tista pisarna, ki bi jo veljalo prepihati.
