V četrtkovem večeru se je v Ljudskem vrtu trlo novinarjev. Kot bi bila na sporedu preizkušnja lige prvakov, a je ni bilo. Tribune so samevale. Prav tako ni bilo tiskovne konference v pričakovanju kakšnega pomembnega dvoboja Marcosa Tavaresa in soigralcev, zato pa se je zgodilo sklepno dejanje leta 2014.
Nadaljevala se je tradicija, ki jo pod Kalvarijo negujejo že od daljnega leta 1973. Obračun predstavnikov mariborskega prvoligaša s predstavniki sedme sile, ki poklicno spremljajo dogajanja v vijoličasti družini. Ni bil verbalni, ni bilo izmenjave mnenj, ampak nogometni oziroma malonogometni, prizorišče je bila dvorana Lukna.
Bilo je zanimivo, kresale so se iskre, naposled se je razpletlo v skladu s tradicijo. Novinarska zasedba še vedno čaka na prvo zmago, tokrat je Maribor slavil s 5:1 (3:0), toda hkrati ne gre zanemariti dejstva, da rezultat nikakor ne razkriva stvarnega 40-minutnega dogajanja na parketu. Gostitelji so v uvodu unovčili neuigranost sedme sile in zvrhano mero sreče, ki se jim je nasmehnila.
Veselili so se dveh avtogolov, povrhu so v svojih vrstah imeli izjemno razpoloženega Mirana Pavlina. In nepopustljivega ter do skrajnosti motiviranega. "Saj igramo za zabavo, toda igrajmo resno," nekdanji reprezentant tudi soigralcem ni dovolil niti kančka lahkomiselnosti. Če k temu dodamo, da so bile sodniške odločitve skoraj kot po pravilu naklonjene vijoličastim, je popolnoma jasno, da prvaki ničesar niso želeli prepustiti naključju. Po izjemni sezoni si poraza na zadnji tekmi pač niso smeli privoščiti ...
Medijska selekcija se je sicer trudila po najboljših močeh. Želja je bila na najvišji ravni, a kaj, ko ni bila v sorazmerju s telesno pripravljenostjo. Toda Zlatko Zahović, ki se je tokrat preizkusil kot vratar, je kljub temu živel precej nevarno, novinarski "izstrelki" so ga ogrožali z vseh strani, a športni direktor vijoličastih se je izkazal tudi v novi vlogi in kapituliral le enkrat. Zablestel je denimo tudi po bravuri Marka Simeunovića, ko res ni veliko manjkalo, da bi odlični vratar, ki si v četrtkovem večeru rokavic ni nadel, premagal najboljšega reprezentančnega strelca.
Kljub vročemu boju se je vse skupaj kakopak končalo s športnim stiskom rok in nadaljevalo s tretjim polčasom v bližnjem Tribuna baru. Kaj se je dogajalo, ostaja skrbno varovana skrivnost ...
