DOMŽALE - CELJE: Prvi drugim zadnjega, drugi prvim prvega

Verjetno ga ni junaka, ki bi pred začetkom sezone upal napovedati, da bo po 19 krogih prve lige vrh razpredelnice zasedalo moštvo Domžal in da bo eden njegovih najtesnejših zasledovalcev ekipa iz Celja. V lanski sezoni sta obe prijetni presenečenji končali šele na 6. oziroma 8. mestu, a pri obeh klubih so dokazali, da se da z dobrim delom že v nekaj mesecih marsikaj postoriti.

Sezona se je za oba današnja tekmeca začela na zelo različen način. Domžalčani so od prvega kroga začeli silovito, nanizali osem zaporednih zmag – med drugim so v drugem krogu premagali Celjane –, prvi poraz pa doživeli šele v 11. krogu, ko je bilo zanje usodno, verjeli ali ne, prav Celje.

Varovanci Simona Rožmana so v tekmovalno leto vstopili leno, zaspano. Izgubili so prvi dve tekmi, poleg Domžal je bil zanje v prvem krogu usoden tudi Zavrč, nato pa so začeli pustošiti po slovenski klubski sceni in orkan, ki so ga povzročili s svojimi dobrimi igrami, se še ni umiril.

Resda je vmes malce izgubil na svoji moči – predvsem ob štirih zaporednih remijih – toda v zadnjih tednih je jakost, s katero ruši vse pred seboj, znova zrasla. Od poraza z Domžalami namreč igrišča nikdar več niso zapustili sklonjenih glav. Štajerci so na 19 tekmah zabili kar 32 zadetkov in jih prejeli 9, s čimer imajo najboljšo gol razliko v ligi, na lestvici najuspešnejših ekip po danih zadetkih so na drugem mestu, na lestvici prejetih pa si prvo mesto delijo z Domžalčani.

Obe ekipi sicer do dobrih rezultatov prihajata na različna načina. Medtem ko Celjani igrajo za oko verjetno najlepši nogomet, napadalen, hiter, poleten, je igra Domžalčanov nekoliko drugačna. Daleč od tega, da bi bila obrambna, tudi varovanci Luke Elsnerja so v napadu odlično razpoloženi – zabili so 27 zadetkov –, a vendarle so veliko bolj pragmatični. Ne zanima jih toliko umetniški vtis, zanje je veliko pomembnejši rezultat. Če je treba, znajo odigrati tudi trdo tekmo brez pravih priložnosti, v kateri čakajo na kakšno hudo napako nasprotnika, ki jo po navadi zmeraj izkoristijo.

Varovanci Simona Rožmana so v tem pogledu drugačni, napad je njihovo glavno vodilo, tudi za ceno kakšnega poceni prejetega zadetka in kakšne izgubljene točke. Na Stadionu ob Kamniški Bistrici se bosta torej še tretjič v sezoni udarila dva različna sloga nogometa, do zdaj sta obe moštvi slavili po enkrat. A kakorkoli se bo razpletel današnji dvoboj, nekaj je že jasno – oboji bodo na zimski premor odšli zadovoljni. Vprašanje je le, kateri bolj, kateri malce (ampak res čisto malce) manj.