Zoran Jovičić je v njegovi osem let trajajoči eri v Velenju pred (skoraj) vsako sezono ostal brez svojih najboljših igralcev, bil je obsojen na filozofijo, da je iz malega treba delati veliko. Letos, ko je prepoznal ambicioznejši projekt pri sosedih v Slovenj Gradcu, je odšel še on. Njegov naslednik Žiga Lesjak pa spoznava, kako trd je dandanes kruh v Rdeči dvorani.
»Kot vsako sezono se veliko ubadamo s poškodbami, se lovimo, ampak se držimo svoje začrtane smeri. Kot smo rekli, dajemo priložnost našim domačim igralcem, ker vemo, da igralci iz tujine stanejo. Ne moremo reči, da smo zelo zadovoljni – nismo najbolj ...« je začel Lesjakov vrstnik in nekdanji soigralec, kasneje tekmec, Emir Taletović.
Pojasnil je, o čem točno govori. »Točke, ki bi jih pričakovali, da jih bomo vzeli – ne sicer z lahkoto –, jih nismo, recimo na Škofljici in v Ormožu. Zaradi teh tekem je ostalo nekaj nezadovoljstva, je pa bilo iskreno povedano presenečenje zmaga v Celju, kjer smo pa mi njih ujeli na levi nogi. Se je videlo, da niso bili pravi, mi pa smo izkoristili ponujeno. Skratka, borimo se, ni enostavno, imamo izzive, kot jih ima verjetno vsak klub v Sloveniji, glede na to, da nam šport nazaduje. Marsikaj bi bilo treba spremeniti, kar ni v naši moči, se pa trudimo, da izvlečemo maksimum,« je nadaljeval direktor velenjskega kluba, ki se je v pisarno, ki jo je prej zasedal Roman Pungartnik, preselil med prejšnjo sezono, v kateri je hkrati še malo 'fušal' med vratnicama.
Če ne bo 'top 4', nič hudega
Na letošnjo sezono v velenjskem klubu gledajo kot na prehodno, kar pa ne pomeni, da so brez rezultatskih ciljev. »Normalno, zastavljamo si visoke cilje, ne glede na pomlajeno zasedbo je v njej nekaj kakovostnih igralcev, ki že nekaj časa igrajo prvo ligo. Želja je uvrstitev med najboljše štiri, ampak vemo, da ima Slovenj Gradec zelo močno ekipo, tu sta Krka in Škofja Loka, sezona je še zahtevnejša kot lani. Če nam to ne uspe, ne bo nič hudega, bomo zadovoljni, če nam uspe ponoviti lanski dosežek, glede na to, da gre za prehodno sezono. Najbolj pa si želimo, da naši mlajši fantje v njej izplavajo in bi potem skozi naslednje sezone lahko resneje računali na njih,« s pogledom v prihodnost na trenutno sliko gleda Taletović.
V prihodnosti pa Gorenje znova vidi kot klub, sposoben podpisovati odmevnejše okrepitve in se potemtakem boriti za domače lovorike. »Seveda, vsi mi v pisarni in upravnem odboru delamo na tem, da bi vrnili ta klub, kjer je bil v preteklosti. Finance želimo dvigniti na višji nivo, posledično bi dvignili kakovost v ekipi. Jaz z veseljem dam priložnost domačinom, mlajšim igralcem, se pa vsi zavedamo, da če želimo ohranjati dobro ime kluba in glavnega sponzorja Gorenja, moramo imeti zelo dobre rezultate. Delamo na tem, da se vrnemo, tudi z domačimi igralci, ki se bodo razvijali in postali nosilci te ekipe oziroma kluba. Z veseljem se pa vrnemo v vrh.«
Gorenje ostaja generalni pokrovitelj
Kaj je eden od osnovnih pogojev za to, je jasno. Denar. V Velenju so že vrsto let močno odvisni od vložkov Gorenja (oziroma v zadnjih letih Hisensa), dolgoletnega generalnega pokrovitelja kluba. A kolikor nam je bilo znano, pogodba slovenskega rokometnega velikana z evropskim velikanom bele tehnike velja le še do konca decembra. Novic o podaljšanju sodelovanja ni bilo, zato je bila negotovost iz meseca v mesec, iz tedna v teden večja. Se bodo dogovorili za novo pogodbo ali bo vsega čez noč konec? »Gorenje ostane generalni sponzor. Podpisali bomo novo pogodbo, res je, da se ta izteče s koncem koledarskega leta. Vse je urejeno, tako da ni bojazni. Veseli smo, da bomo podaljšali, ker je dandanes res težko dobiti tako velikega sponzorja, kot je Gorenje. Da podpira vse to. Veliko olajšanje je bilo,« je skrbi razblinil direktor kluba, o zneskih v pogodbi – ali bo denarja enako, več ali manj – pa ni želel konkretno: »To predstavimo, ko bo uradno. Lahko pa rečem, da bo poskrbljeno za stabilnost, kar je v tem trenutku najpomembneje. Da ni negotovosti in so lahko igralci, kot tudi vsi v klubu, mirni. In ne razmišljamo iz meseca v mesec, ali bomo dobili ali ne, ampak smo lahko osredotočeni na delo.«
Fantje so bili nestrpni, a jih razumem
Že iz teh besed je mogoče razbrati, da govorice, ki so se po rokometnih krogih razširile v prejšnjih tednih, niso bile iz trte zvite. Da so zamujale plače … »Mislim, da v Sloveniji ni kluba, ki ne bi imel teh skrbi. Res je, vmes smo imeli nekaj težav; ne gre za sponzorstva, bolj likvidnosti, ker vemo, da se v športu vmes zgodi kakšna luknja. Tudi sam sem kot igralec malo drugače gledal na to, zdaj pa vidim, kako je. Imeli smo luknjo, smo jo sanirali, dobro delamo in gre na bolje,« je zagotovil Taletović, ki je razumel nekaj slabe volje v garderobi. »Vem, da so bili igralci malo nestrpni, ampak sem jim rekel, da me lahko vedno pokličejo, če so kakršnikoli problemi, ker jih razumem, saj sem bil pred pol leta še z njimi v garderobi. Smo uredili. Čeprav, ko smo premagali Celje sredi največjih težav, sem jim rekel, da lahko dajo nazaj (denar), če jim je bilo prej bolje (smeh),« se je še malce pošalil, kar namiguje, da so najtežji časi mimo.
Vsak župan se mora potruditi
Sam pred nedeljskimi županskimi volitvami ni nervozen ali nestrpen, kot je morda kakšen njegov nekdanji soigralec iz Velenja, direktorski kolega iz kakšnega drugega slovenskega prvoligaša. Da ne kažemo s prstom neposredno proti Ljubljani … Kar moderno je med letošnjo kampanjo, da rokometni klubi podprejo svoje županske favorite; poleg Slovana in Krima so to denimo naredili pri sobotnem gostu Celja v Zlatorogu Ormožu, ki je na facebooku v imenu celotnega kluba odločno podprl enega od kandidatov. In naletel na precej mešane odzive svojih navijačev … »Nismo izrazili nobene podpore, se ne vmešavamo v politiko. Ker tako jaz kot mi vsi smatramo, da bi se vsak župan moral potruditi za dobro športa. Ker gre predvsem za mladino, ki jo lahko lokalno povezujemo. Do sedaj se je (Peter, op. p,) Dermol trudil – ali bo ostal on ali bo prišel kdo drug, verjamem, da bo vsak dal maksimum za ta klub. Javne podpore ne izražamo, rečem lahko le, da smo z dosedanjim sodelovanjem zelo zadovoljni,« je politično korektno zaključil Emir Taletović. Precej bolj ga zanima, ali se bodo velenjski rokometaši v petek (18.00) vrnili na zmagovalne tirnice proti Škofji Loki, potem ko so zadnjo prvoligaško zmago dosegli 3. oktobra proti Svišu. Vmes so v Evropi izločili luksemburški Differdange in že z nestrpnostjo pričakujejo dvoboj 3. kroga pokala EHF proti Alkaloidu – v nedeljo, 22. novembra, jih najprej čaka gostovanje v Skopju, teden dni kasneje pa še revanša pred domačimi gledalci.
