Kapetan Manchester Uniteda je, podobno kot zvezdnik Liverpoola, s svojim medijskim nastopom sprožil potres tam nekje med šesto in sedmo stopnjo po Richterjevi lestvici. Ko se tisti šibkejši mostovi porušijo, zdržijo pa le najmočnejši. Tako za Salaha kot Fernandesa (še) ni jasno, ali bodo preostali mostovi dovolj, da bi po njih hodila v dresih Liverpoola oziroma Uniteda tudi po januarskem prestopnem roku, kaj šele v naslednji sezoni.
Če je Mo Salah zakopal bojno sekiro s trenerjem in se pred odhodom na afriško prvenstvo na kratko vrnil na igrišče kot član Liverpoola, še ni znano, kako se bodo na Fernandesove ostre obsodbe na njihov račun odzvali v vodstvu Uniteda.
Bruno po remiju z Bournemouthom s 4:4, pri katerem je imel prav on največ zaslug, da rdeči vragi niso ostali praznih rok, resnično ni ovinkaril.
Klub bi te moral ceniti najbolj, a ...
“Nisi cenjen, če ne osvajaš trofej, ne glede na klub in ligo, v kateri igraš. Najbolj bi te moral ceniti lastni klub, ampak v zadnjem času imam občutek, da sem na tankem ledu. V Angliji se z igralci, ki se bližajo 30 letom, obnašajo kot s pohištvom. Čas je za menjavo,” je za Canal 11 dejal portugalski superzvezdnik.
“Problem je, ker lojalnost danes ni več cenjena kot nekoč. Lahko bi odšel v prejšnjem prestopnem roku, zaslužil bi ogromno denarja. Lahko bi odšel leto dni prej, ne bom povedal, kam, ampak osvojil bi več trofej, kot sem jih. Odločil sem se ostati zaradi družinskih razlogov in ker resnično ljubim ta klub,” je nadaljeval, potem pa pošteno udaril.
Ko vidiš soigralce, ki ne cenijo kluba
“Malo me boli, ker je klub čutil, kot je – da ne bi bilo tako slabo, če bi me prodali. Predvsem me to boli in žalosti, ker sem nogometaš, ki ni nikoli nič kritiziral in je vedno na voljo. Vedno igram, dobro ali slabo. Potem pa okrog sebe vidiš igralce, ki ne cenijo kluba tako zelo in ga ne branijo v takšni meri. To me res žalosti,” je tudi proti soigralcem sprožil kakšno ostro puščico, ni pa znano, komu zameri premalo truda.
Povedal je, s kom se je v zadnjem prestopnem roku pogovarjal glede prestopa. “Oseba, ki je govorila z mano, je bil predsednik Al Hilala, ki me je poklical neposredno. Ruben Neves mi je poslal sporočilo, da se želi pogovoriti z mano. Hoteli so, da igram na Svetovnem klubskem prvenstvu z Al Hilalom. To je bila nekakšna potrditev, ki izhaja še iz časa Jorga Jesusa, ki me je že poklical leta 2023,” je razkril Bruno Fernandes.
Če bom moral v Savdsko Arabijo, bom šel
“Ne morem se pritoževati, zelo dobro sem plačan, vendar je razlika očitna. A to me nikoli ni vodilo. Če bom nekega dne moral igrati v Savdski Arabiji, bom igral v Savdski Arabiji. Moj življenjski slog se bo spremenil, življenje mojih otrok bo sončno, po šestih letih v Manchesteru s hladom in dežjem bom igral v rastoči ligi, z uglednimi igralci,” je nadaljeval z nič kaj prijetnimi besedami za ušesa Unitedovih navijačev.
Pa vendarle malce spremenil ton: “Lahko bi odšel, kot je storilo veliko ljudi. Rekel bi: ‘Hočem oditi, nočem trenirati, samo želim oditi za 20 ali 30 milijonov večjo plačo.’ A tega nikoli nisem naredil. Nikoli se nisem počutil v položaju, da bi to storil, ker sem čutil, da sta empatija in naklonjenost, ki ju imam do kluba, enaka.”
Direktorjem sem povedal, da si niso upali
Ampak … “Ampak pride do točke, ko je zanje (vodstvo kluba, op. p.) denar pomembnejši od vsega. Klub je želel, da grem in to mi je ostalo v glavi. Direktorjem sem povedal, da mislim, da niso imeli poguma za to odločitev, ker je trener želel, da ostanem. Če bi jaz rekel, da hočem oditi, pa bi me pustili iti.”
Čeprav so izjave v javnost prišle včeraj, se tla v Angliji tresejo še danes. Mediji, navijači in nasploh otoška javnost se sprašuje, kako bo odreagiral klub. Vse skupaj pometel pod preprogo ali udaril nazaj? Kakorkoli, pred gostovanjem v Birminghamu, kjer bo United z Benjaminom Šeškom v napadu (a brez Afričanov Bryana Mbeuma, Amada Dialloja in Nousairja Mazraouija ter kaznovanega Casemira, morda tudi poškodovanih Mathijsa De Ligta in Harryja Maguireja) izzval vročo Aston Villo, to dogajanje vsekakor ne deluje spodbudno.
