Armenski prvaki so zelo primerljiva ekipa z Olimpijo. Tudi proračuna obeh ekip sta približno enaka, da ne govorimo o tem, da pri Noahu igrata kar dva nekdanja igralca Olimpije in še eden, ki je bil tekmec Olimpije v slovenskem prvenstvu. Kvaliteta igralskega kadra je torej precej podobna. Tudi pot med Ljubljano in Erevanom ni bistveno daljša od poti na Gibraltar, če bi izpadel gibraltarski predstavnik (2500:2000).
Morda je edina prednost ekipe iz Armenije to, da na njeni klopi od začetka te sezone sedi hrvaški strokovnjak Sandro Perković. Slednji je lahko ekipo sestavil po svojem okusu in je tudi oddelal priprave z igralci, medtem ko je zdajšnji trener Olimpije Erwin van de Looi uletel šele ta teden kot strela z jasnega in še niti dobro ne pozna igralce po imenih, kaj šele, da bi se lahko bolj podrobno seznanil z njihovimi igralskimi kvalitetami, formo, značajskimi lastnostmi...
Hrvaški trener na klopi Noaha pa zagotovo dobro pozna Olimpijo - igralce, ustroj kluba in nenazadnje športnega direktorja Gorana Boromiso. Z njim ima kar nekaj skupnega, saj sta bila oba v strokovnem štabu Dinama. Boromisa je bil kot trener različnih selekcij v zagrebškem velikanu od leta 2015 do poletja 2020, Perković pa je mlajše selekcije v Dinamu vodil od poletja 2020, po letu dni pa je odšel drugam. Strateg Noaha se je v Dinamo vrnil januarja 2022 in s polletno odisejado v Rigi delal v Zagrebu do letošnjega poletja, ko je prevzel Noah. Ali sta Perković in Boromisa prijatelja nam ni znano, zagotovo pa dobro poznata drug drugega in poznata tudi način razmišljanja drug drugega. Kaj bo torej bolj pomembno - ali Perkovićevo (za izpad proti klubu iz Gibraltarja je vso krivdo prevzel nase) dobro poznavanje svoje ekipe, ali pa Boromisino vedenje, kako Preković dela in deluje, kar bi lahko posredoval trenerju van de Looiju.
