Četrtkova tekma na Old Traffordu je je ponudila vse. Vse, zaradi česar imamo ta šport tako radi: spektakularne preobrate, kar devet golov, koktajl čustev …
Še tam v peti minuti drugega dela podaljška se je zdelo, da ne bo velike drame. Alexandre Lacazette je zanesljivo izvedel enajstmetrovko in goste popeljal v vodstvo s 4:2. Konec. Game over. Teksti so bili pripravljeni, osmrtnice za United napisane, manjkala je le še zadnja pika. Za United bo to še ena zavožena sezona. V prvenstvu so šele na 14. mestu, mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja, pa lahko vidijo le še s pomočjo Hubblovega teleskopa. Že prej so izpadli tako iz FA pokala kot iz ligaškega pokala, liga Europa pa je bila njihova zadnja rešilna bilka. "Last chance saloon", da rešijo, kar se rešiti da.
In zdaj so bili le še nekaj minut oddaljeni, da na neslaven način končajo tudi evropsko avanturo. Potem pa – feniks iz pepela. V naslednjih desetih minutah se je zgodil eden največjih preobratov v zgodovini evropskih tekmovanj. Odpisani so se vrnili. Tragiki so postali junaki. Junaka med junaki pa dva nogometaša, ki ju imajo navijači Rdečih vragov najbolj na piki. Casemiro in Harry Maguire.
Ljudje moji, ali je to možno?
Ob spremljanju zadnjih par minut z Old Trafforda se je spomin vrnil daleč v preteklost. V december 1983, v zadnji krog kvalifikacij za prvenstvo stare celine. V zadnje trenutke tekme med Jugoslavijo in Bolgarijo. In legendarni komentar še bolj legendarnega komentatorja Mladena Delića. »Nema više vremena. Nema više vremena za bilo šta. 45:38 ...«»Vujović, Vujović ... Evo šansa ... Goool! Gol! Gol! Gol! Ljudi, pa je li to moguće, ludnica, šta je ovo ...« Verjamemo, da prevod ni potreben, pa vendar. Ljudje moji, ali je to možno? Norišnica, kaj je to?!
Te besede so na misel prišle tudi v četrtek, nekaj pred polnočjo. Ljudje moji, ali je to možno? Norišnica, kaj je to?! Bruno Fernandes jih je v 114. minuti vrnil v življenje, da bi na koncu v bržkone najbolj divjih 90 sekundah v zgodovini tega tekmovanja Kobbie Mainoo in Maguire poskrbela za preobrat vseh preobratov.
Tri dni preden bodo katoličani praznovali vstajenje Jezusa, je od mrtvih vstal tudi United. Bila je to vrnitev, ki bi jo lahko postavili ob bok tisti v finalu lige prvakov 1999, ko je bil na drugi strani igrišča Bayern. Trener Uniteda Bruno Amorim je tudi iz tistega nepozabnega večera v Barceloni črpal navdih. »Gledal sem posnetke tiste tekme in iskal navdih. Bila je velika noč.«
Vzniknilo je upanje, da z evropsko lovoriko vsaj do neke mere rešijo sezono. »To so trenutki, ki lahko spremenijo veliko. Pogosto govorimo le o taktiki ali fizični pripravljenosti, a takšni trenutki spremenijo miselnost igralcev,« je začel Portugalec, a hitro opozoril tudi na realnost: »Odsev trenerjevega dela je prvenstvo. Lahko si odličen v Evropi, toda pravo ogledalo ekipe je domača liga. In tam ne igramo po pričakovanjih.«
A young Man United fan's reaction before and after the comeback.
byu/whiteniteee insoccer
Najboljši zvok na svetu
Zdaj bodo vse karte oziroma vse moči vrgli na ligo Europa. V polfinalu jih čaka baskovska ekipa Athletic Bilbao. »Zdaj gre ves fokus v ligo Evropa. V prvenstvu bomo morali tvegati z mlajšimi igralci. Navijači morajo razumeti, da je vsa naša energija usmerjena v Evropo. Še vedno lahko naredimo nekaj velikega v tej sezoni.« Nato je sledil dodatek, ki odmeva po vsej Evropi: »Žal mi je ljudi, ki so zaradi gneče v prometu prezgodaj zapustili stadion. Gotovo so zdaj obupani. Zvok stadiona po golih Kobija Mainooja in Harryja Maguireja je bil najlepši zvok, kar sem jih kdaj slišal. Nekateri zbirajo drese po tekmah, jaz pa bi najraje ohranil ta zvok. To je bil najboljši zvok na svetu.«
Lyon v klubu strtih src
Lyon pa … Lyon je podobno kot Bayern pred več kot četrt stoletja pristal v klubu strtih src. »Jokamo,« se je bohotilo na naslovnici časnika L'Equipe. »Težko mi je razložiti, kaj se je zgodilo. Moja čustva so mešana. Moji igralci so delali odlične stvari skozi celotno tekmo. Zaostanek 0:2 so spremenili v vodstvo 4:2. Toda nismo ostali osredotočeni. Preveč smo proslavljali naš četrti gol. Ne bi smeli slaviti, dokler ni konec,« je odgovore za preobrat vseh preobratov iskal trener Lyona Paulo Fonseca.
