Lugano - Celje 5:4 (3:1)
Thun – Stockhorn Arena. 1853 gledalcev. Glavni sodnik: Andris Treimanis (Latvija).
Strelci: 1:0 Belhadj Mahmoud (21), 1:1 Sešlar (40), 2:1 Koutsias (42), 3:1 Dos Santos (44), 3:2 Svetlin (68), 4:2 Koutsias (80), 4:3 Kučys (95+), 4:4 Nieto (97), 5:4 Doumbia (118)
LUGANO: Saipi 5, Zanotti 6,5, Hajdari 4, Mai 5,5, Valenzuela 6,5 (od 103. Marques 5,5), Dos Santos 6,5 (od 64. Cimignani 5), Belhadj Mahmoud 6,5 (od 96+. El Wafi 5), Grgić 6,5 (od 103. Doumbia 6,5), Steffen 7,5, Koutsias 8 (od 88. Przybylko 5), Bislimi 6. Trener: Mattia Croci-Torti 6.
CELJE: Silva 7,5, Nieto 6,5, Bejger 6, Vuklišević 6, Karničnik 7, Zabukovnik 6,5, Dulca 5,5 (od 46. Kvesić 7,5), Svetlin 7,5, Delaurier-Chaubet 5,5 (od 46. Matko 6), Kučys 7 (od 117. Edmilson -), Sešlar 8. Trener: Albert Riera 7.
Rumeni kartoni (4-3): Dos Santos (51), Koutsias (62), Cimignani (114), Steffen (114); Delaurier-Chaubet (24), Svetlin (105), Silva (114)
Rdeči kartoni (1-0): Hajdari (94)
Igralec tekme: Svit Sešlar (Celje).
Ob pogledu na tribune sicer lepega, a nekako škatlastega, brezdušnega stadiona, na katerem domuje trenutno švicarski drugoligaš Thun, bi morda nekateri pomislili, da se na igrišču z umetno travo igra nekakšna prijateljska tekma. Da ne bo ravno neko peklensko vzdušje, so nam sicer že dan pred tekmo povedali predstavniki Lugana. In dejali, da pričakujejo približno tri tisoč navijačev. Na stadionu, ki jih sicer sprejme točno 10 tisoč. A ni jih bilo niti toliko. Manj kot dva tisoč duš se je zbralo na stadionu kluba, ki je pred skorajda 20 leti prišel na evropski nogometni zemljevid, ko se je uvrstil v ligo prvakov. Nič čudnega, če vemo, da je na njem igral Lugano, klub, ki je sicer od Thuna oddaljen kar 250 kilometrov. A čeprav je bilo vzdušje podobno prijateljski tekmi, se je na igrišču odvijala za slovenski klubski nogomet, predvsem pa za celjskega, zgodovinska bitka. Povratna tekma osmine finala konferenčne lige. Celjani so v Švico pripotovali z lepo popotnico s prvega obračuna, na stadionu Z'dežele so švicarskega tekmeca premagali z 1:0.
V napovedniku tekme je sicer Albert Riera ves čas poudarjal, da se morajo njegovi varovanci na Stockhorn Areni obnašati, kot da je po prvi tekmi izid 0:0, celjske nogometaše pa je malce skrbela predvsem prilagoditev na umetno travo. Ko so v sredinem večeru prvič preizkusili travnato površino, smo lahko zaznali določeno nezadovoljstvo med varovanci Alberta Riere. Zmrdovanje nad plastiko in določeno negodovanje. Razumljivo, že na otip je bila umetna trava ostra kot britev. Takoj po začetku tekme je bilo jasno, da se Celjani niso najbolje prilagodili na specifične pogoje. Čeprav je španski strateg na klopi grofov napovedoval, da bo njegova ekipa igrala tako kot na vsaki evropski tekmi do zdaj, smo videli bolj malo prave celjske igre. Nevsakdanje napake, tudi pri oddaji žoge, hkrati pa še enkrat več številne napake v branjenju so omogočile Luganu, da je od prvega trenutka zagospodaril na igrišču. Švicarji so v skladu z Rierovo napovedjo silovito napadli od prvega sodnikovega žvižga, Celjani pa so le stežka odgovorili na pritisk. V prve pol ure igre je igrala samo ena ekipa, Lugano. In Švicarji so povsem zasluženo vodili. Po strelu Grka Georgiosa Koutsiasa je žogo pred golovo črto v mrežo poslal Mohamed Belhadj Mahmoud. Ob zadetku so imeli varovanci Mattie Crocija-Tortija še nekaj priložnosti, da pridejo do izdatnejšega vodstva, med drugim so stresli tudi okvir gola. Celje se je prebudilo šele v zaključku prvega dela, ko je po podaji Armandasa Kučysa odlično zaključil Svit Sešlar in izid izenačil. Kazalo je na to, da bodo grofje na glavni odmor odšli s prednostjo v skupnem seštevku, toda sledil je nekajminutni mrk in Lugano je do polčasa uspel zabiti še dva (!) zadetka. Prvega po dolgi podaji Grgića – Celjani so imeli neverjetne težave ob vsaki dolgi žogi Švicarjev –, ki jo je lepo ustavil Renato Steffen, podal do Georgisa Koutsiasa, ta pa je na drugi vratnici ostal povsem pozabljen in je okroglo usnje zlahka poslal v mrežo. Drugega, skupno tretjega, pa po veliki napaki Juanja Nieta, ki je naivno izgubil žogo, protinapad pa je izkoristil Daniel Dos Santos.
Po izenačenju sledil mrk
Namesto z 1:1 je Celje tako na glavni odmor odšlo z 1:3. Riera ni mogel biti zadovoljen s predstavo svojih varovancev, zato je ob polčasu naredil dve zamenjavi. Aktiviral je Maria Kvesića in Aljošo Matka, v garderobi sta ostala Marco Dulca, ki je tako ali tako presenetljivo začel tekmo. In tudi Logan Dealurier-Chaubet, ki je bil povsem razglašen. V drugi polčas so Celjani krenili precej bolje. Sicer so bili v obrambi še vedno preveč naivni, toda začeli so si pripravljati vsaj priložnosti. Najprej je Svetlin stresel prečko, nato pa je po globinski podaji Žana Karničnika zelo iznajdljivo zadel za 2:3. Hitro za tem je Celje tudi izenačilo na 3:3, vendar je bil gol Matka razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. Lugano je bil v zaključku tekme spet precej bolj konkreten, po podaji Steffena je Koutsias z odličnim zaključkom svoje moštvo popeljal v vodstvo z 4:2 in zdelo se je, da se je celjska evropska zgodba končala. In verjetno bi se, če ne bi globoko v sodnikovem podaljšku Albian Hajdari naredil neumnost vseh neumnosti in v kazenskem prostoru Lugana po izbiti žogi zverinsko startal na Kvesićevo nogo. Po posredovanju VAR-a je glavni sodnik, Latvijec Andris Treimanis pokazal na belo točko in hkrati še izključil švicarskega branilca. In v trenutku je bilo nekaj jasno: Če bodo Celjani uspeli zadeti in tekmo pripeljati v podaljške, bodo tam imeli fantastično možnost, da si priigrajo četrtfinale konferenčne lige. Odgovornost je prevzel Armandas Kučys, napadalec, ki je doma proti Apoelu zgrešil najstrožjo kazen. A hkrati možakar, za katerega je Riera rekel, da ga na treningu ni videl, da bi kadarkoli zapravil najstrožjo kazen. Tudi tokrat je ni, zadel je za 4:3, do zadnjega sodnikovega žvižga pa so grofje imeli še dve polpriložnosti za popoln preobrat, toda niso zadeli in sledili so podaljški.
Na koncu so bile potrebne enajstmetrovke
Po predvidevanjih so Štajerci bili v podaljšku boljši tekmec. Hitro so prišli do vodstva, ko je po strelu Juanja Nieta Ayman El Wafi spremenil žogi pot in končala je v mreži. Celje je prišlo v Thunu do izenačenja, skupno je bilo spet v prednosti in zdelo se je, da je tekma odločena. Morala bi biti, grofje so imeli igralca več na igrišču, živčni Švicarji so bili v nokdavnu, a Celjani ne bi bili Celjani, če ne bi situacije vnovič zakomplicirali. Najprej je Aljoša Matko po podaji Sešlarja zgrešil z glavo z nekaj metrov in sledila je kazen. Nerazumljivo sam je bil v kazenskem prostoru Celja rezervist Lugana Ousmane Doumbia, ki je žogo zatlačil v mrežo in tekmo popeljal do najstrožjih kazni.
Zakaj bi zlahka, če lahko na težji način? Moto Celja v tej sezoni. A na srečo je grofom uspelo. Na težji način. V loteriji enajstmetrovk so bili veliko boljši od tekmecev. Švicarji so zadeli zgolj enega od svojih štirih poskusov, Celjani so na drugi strani v mrežo pospravili vse svoje tri strele in si priigrali četrtfinale konferenčne lige!
