Ne zgodi se velikokrat v knežjem mestu, da se morajo vsi tisti, ki si želijo ogledati nogometni obračun na stadionu Z'dežele, a prispejo na tekmo slabo uro pred začetkom, dodobra potruditi, da najdejo prostorza parkiranje. V veliki večini tekem, pa tukaj mislimo tudi na evropske, na slovenske pa sploh, je iskanje parkirnega prostora mala malica. Parkirišč je namreč v bližini stadiona več kot dovolj. Velik parkirni prostor pred Mercatorjem, parkirna hiša pod njim, makadamsko parkirišče zraven dvorane … Prostor za svojega jeklenega konjička lahko brez težav najdete. Če gre za normalen dan. A tokratni dan je bil vse prej kot to. Bil je zgodovinski. Kot je bilo v Celju v tej sezoni zgodovinskih že kar nekaj. Recimo tisti, v katerem so si Celjani prvič zagotovili evropsko jesen. Pa tudi tisti, v katerem so si grofje prvič zagotovili izločilne boje evropskih tekmovanj. In seveda tudi tokratni, ko so aktualni slovenski državni prvaki dejansko odigrali svojo prvo tekmo v izločilnih bojih. Tekmec v play-offu za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige je bil aktualni ciprski prvak APOEL, ki pa v tej sezoni zagotovo ne bo ubranil naslova, kajti že v tem trenutku za vodilnim Pafosom zaostaja za neverjetnih 18 točk in je na prvenstveni lestvici šele na petem mestu.
Priložnost za Celje je bila torej izjemna. Preko razglašenega ciprskega tekmeca, ki je v tej sezoni le bleda senca kluba, ki je ne tako dolgo nazaj (v sezoni 2011/12) igral celo v četrtfinalu lige prvakov in tam izpadel proti madridskem Realu, potem pa so redno igrali tako v skupinskem delu najelitnejšega svetovnega klubskega tekmovanja kot v skupinskem delu lige Europa, bi si lahko zagotovili osmino finala konferenčne lige. In tam bi jih potem počakal bodisi švedski Djurgarden bodisi švicarski Lugano. Vse prej kot nepremagljiva tekmeca, proti katerima bi lahko grofje sanjali celo četrtfinale konferenčne lige.
Dvakrat vodili, a ni bilo dovolj
A seveda je bilo treba najprej skočiti in nato reči hop. Kaznovani Albert Riera, ki je manjkal zaradi izključitve proti valižanskemu TNS-ju, ko je primazal klofuto enemu od članov valižanskega strokovnega štaba, je pred tekmo napovedal, da bo Celje igralo tako, kot je igralo celotno Evropo. Že večkrat smo zapisali, da je najboljši izraz za celjsko igro v Evropi rock&roll. In aktualni slovenski državni prvaki tudi tokrat niso želeli izbrati bolj pragmatičnega pristopa, temveč so Ciprčane napadli z vsemi topovi. Gostje, ki jih je spremljala tisočglava vojska v oranžno oblečenih navijačev, so bili šokirani nad agresivnim začetkov domačih, ki so povedli že v drugi minuti. Še enkrat več je Armandas Kučys dokazal, kako pomemben je za celjsko igro. Podobno je dokazal tudi Svit Sešlar, ki je prva dva prvenstvena nastopa v drugem delu sezone (dve ničli) moral izpustiti zaradi rdečega kartona. Slednji je podal dolgo podajo naprej, Litovec pa je ujel žogo, nato pa sprožil skorajda z mrtvega kota in ob slabem posredovanju Vida Belca zadel za celjsko vodstvo. Celje je torej vodilo od samega začetka, edino vprašanje pa je bilo, ali lahko grofje strnejo svoje obrambne vrste in naredijo nekaj, kar jim v tej sezoni nikakor ne gre – zadržijo ničlo v obrambi.
Odgovor smo dobili že v prvem polčasu. In na nesrečo trenutno petouvrščene ekipe slovenskega državnega prvenstva je le-ta bil negativen. Če je prvič po veliki napaki celjske obrambe Klemen Nemanič na golovi črti še uspel preprečiti gol Issamu Chebaki, drugič rešitve ni bilo več. Celjska obramba je zaspala, preveč prostora pustila Stefanu Dražiću, ki je podal do osamljenega Davida Abagne, ki je zlahka premagal Ricarda Silvo.
Riera nahrulil Arteto
V dokaj izenačeni tekmi so grofje v drugem polčasu znova prišli do prednosti. Po dolgi podaji Karničnika se je Sešlar lepo obrnil okrog Dvalija, ta ga je podrl in ukrajinski delivec pravice Mikola Balakin je pokazal na belo točko. Navijači Celja so ugibali, kdo bo tokrat izvedel najstrožjo kazen. Vsi po vrsti pa so bili prepričani v eno stvar – da bo strelec, kdorkoli že bo, enajstmetrovko zgrešil. Streli z bele točke so za Celjane kot zakleti. In nič drugače ni bilo niti z Armandasom Kučysom. Belec je Litovcu strel obranil, a na srečo celjskega napadalca se je žoga odbila na golovo črto in uspel jo je poslati v mrežo. Pa tudi to ni bilo dovolj za celjsko zmago. Ciprčani, znani po tem, da so nevarni iz prekinitev, so v 70. minuti iz ene od le-teh zadeli za izenačenje. Predložek s kota je poslal Sergio Tejera, v kazenskem prostoru pa je nebeški skok uspel Konstantinosu Laifisu. Žarek upanja za celjsko zmago je na grofe posijal praktično takoj po prejetem golu. Lasha Dvali je naredil še drugo neumnost na tekmi, prejel še drugi rumeni karton in bil izključen. Celjani so napeli vse sile, da bi dosegli zmagoviti zadetek, živčni Albert Riera je s tribune glasno nahrulil tudi svojega pomočnika Pabla Remona Arteto, ki očitno ni poslušal njegovih navodil, toda vse je bilo zaman. Ciprčani so brez večjih težav uspeli zadržati neodločen rezultat, dokončno je bilo vsega konec, ko je Belec obranil strel Edmilsonu. Pred povratno tekmo je tako še vse odprto, a Celjani bodo morali, če bodo želeli napredovati, enostavno najti način, kako zapreti poti do svojega gola.
CELJE - APOEL 2:2 (1:1)
Celje – Stadion Z'dežele. 4050 gledalcev. Glavni sodnik: Mikola Balakin (Ukrajina).
Strelci: 1:0 Kučys (2), 1:1 Abagna (27), 2:1 Kučys (59), 2:2 Laifis (70)
CELJE: Silva, Nieto, Bejger (od 74. Vuklišević), Nemanič, Karničnik, Kvesić (od 74. Lhernault), Zabukovnik, Svetlin, Delaurier-Chaubet (od 74. Matko), Kučys, Sešlar (od 86. Edmilson). Pomočnik trenerja: Pablo Remon Arteta.
APOEL: Belec, Chebake, Sušić, Dvali, Laifis, Quintilla, Abagna (od 83. Kattirtzis), Galanopoulos, Tejera, Dražić (od 61. El Arabi), Donis (od 26. Marquinhos (od 83. Ivan)). Trener: Manolo Jimenez.
Rumeni kartoni (1-5): Zabukovnik (44); Chebake (29), Marquinhos (42), Laifis (42), Dvali (57), Jimenez (86)
Rdeči kartoni (0-1): Dvali (drugi rumeni)
