Kitajci so bili Savdijci precej pred Savdijci. Kitajska superliga je bila predhodnica savdske Pro lige. Made in China. Razmetavalo se je z milijoni, Kitajska pa je čez noč postala pomemben »player« na svetovni nogometni tržnici. Kitajski klubi so na prenekateri naslov poslali ponudbo, ki se jo ne zavrača. A zabava ni dolgo trajala. Morda se vse skupaj ni ravno sesulo kot hišica iz kart, toda kitajski nogometni »bum« se je hitro izpel. Oblast je zategnila vajeti in uvedla omejitve. Razlogi so večplastni. Davek na prestope, uvedba zgornje meje plač, kriza kitajskega nepremičninskega sektorja, potem je prišla še korona.
Kakorkoli že, ples milijonov se je umiril, zvezdniki pa so se poslovili eden za drugim. Nekateri prej, nekateri kasneje. Nekateri so kopačke obesili na klin, drugi so se vrnili v Evropo ali domovino. Polnih žepov. Eden redkih, ki je vztrajal tudi v zadnjih letih, je bil Oscar.
Bil je neke vrste poslednji Mohikanec. Bil je zadnji "preživeli" iz plejade zvezdnikov, ki jih je pred slabim desetletjem premamilo šelestenje z bankovci in so se podali po poti Marca Pola. Oscar, Carlos Tevez, Hulk, Alexandre Pato, Yannick Carrasco, Stephan El Shaarawy, Marouane Fellaini, Marek Hamšik, Axel Witsel, John Obi Mikel, Gervinho ...
Oscar je bil je eden največjih talentov svoje generacije. Širšo javnost je nase prvič opozoril poleti 2011 na SP za igralce do 20 let, ko je v finalu Portugalcem zabil hat-trick in Brazilcem prinesel nov naslov. Kmalu zatem je prišel vpoklic v člansko izbrano vrsto, med zvezdnike pa se je izstrelil v dresu Chelseaja. Z londonskim klubom je v petih letih med drugim dvakrat osvojil Premier ligo. Potem je konec leta 2016 prišel klic s Kitajske.
Če so se pred tem nogometni zvezdniki na Daljni vzhod podajali na stara leta, po še en zajeten ček pred penzijo, pa je bil Oscar dos Santos Emboaba Junior ob prihodu v ekipo Shanghai Port star 25 let. Denar je postavil pred športne motive. S selitvijo na vzhod je seveda kmalu zaprl tudi svoje reprezentančno poglavje. Daleč od oči, daleč od srca. A zaslužek je bil še vedno dober. Zelo dober. Tudi v zadnjih letih je bil med (naj)bolje plačanimi nogometaši sveta. Novo petletno pogodbo je namreč podpisal v decembru 2019 tik preden so uvedli omejitev plač, ki je povzročila eksodus zvezdnikov. Sam je bil po drugi strani po poročanju nekaterih portalov šesti najbolje plačani nogometaš na svetu v letu 2024.
Po še enem naslovu prvaka, sezona na Kitajskem namreč poteka od marca do novembra, je napovedal slovo. Na tekmi azijske lige prvakov z južnokorejskim Gwangjujem se je v solzah poslovil od navijačev ekipe Shanghai Port. »Ljubim Šanghaj, vendar je za naju z ženo preprosto predaleč od doma. Tu ne moreva ostati za vedno. Moja mama se stara, moje sestre imajo otroke. Želimo biti bližje domu. A kamorkoli grem, ne bo tako kot je bilo tukaj,« je dejal pred meseci v enem izmed intervjujev.
Kam ga bo vodila pot, še ni znano. Pri 33-ih morda še ni rekel zadnje. Morda bo šel v kontra smeri kot nekateri njegovi vrstniki. Z vzhoda nazaj v vrhunski evropski nogomet. Domov se v vsakem primeru vrača s polnimi kufri denarja, a tudi vprašanji kaj bi bilo, če bi bilo. Če bi denimo ostal v evropskem nogometu. Nikoli ne bomo izvedeli, skupaj z njim pa se dokončno poslavlja tudi neka era kitajske superlige. Liga, ki razen po imenu nikoli postala super. Danes je superliga precej daleč od tistega, kar je želela postati - ena močnejših lig na svetu. Zdajšnja garnitura tujcev je precej manj zvezdniška kot pa tista izpred nekaj leti. Veliko pove že podatek, da je danes prvi zvezdnik bržkone Kitajec Wu Lei, ki je pred leti nosil dres Espanyola. Tudi tamkajšnja reprezentanca nikakor ne uspe storiti nekega večjega koraka naprej, na svetovnem prvenstvu so Kitajcu nazadnje nastopili leta 2002.
Berič in Kotnik
Slovenske barve v kitajski superligi zadnje tri sezone zastopa Robert Berič, ki je bil v letošnji sezoni član ekipe Changchun Yatai. Slednja je prvenstvo končala na devetem mestu med 16 ekipami, Berič pa je bil s 13 goli prvi strele ekipe. Na Kitajskem je še vedno tudi nekdanji napadalec velenjskega Rudarja Nigerijec John Mary, ki pa je s svojo ekipo Meizhou Hakka izpadel iz superlige. Po drugi strani se je Andrej Kotnik z ekipo Dalian Yingbo uvrstil v superligo.
