Uefa v Ljubljani zagnala program Nogomet v šolah. Na igrišču ČEFERIN, FIGO, AĆIMOVIĆ, MALOUDA ...(foto)

"To, da otroke privabimo k igranju nogometa in uživanju v njem, je ključni elementi v Uefini viziji. In ta nov šolski program bo v tem pogledu pomenil pomemben korak naprej," pravijo pri Uefi, kjer poudarjajo družbeno vlogo nogometa, ki "naj bo dostopen za vse". Prav v šolah se mnogi namreč prvič srečajo z nogometom, še menijo pri evropski zvezi.

Njen predsednik Aleksander Čeferin je projekt - omenjenih 11 milijonov evrov bo namenjenih razvoju in izboljšavi nogometa v šolah - uradno odprl v središču Ljubljane na posebnem dogodku.

Na njem so prvi mož evropskega nogometa in nekatere nogometne legende, vključno z Luisom Figom, Nadine Kessler, Florentom Maloudajem in Milenkom Ačimovićem, igrale tekmo z otroki iz slovenskih, italijanskih, avstrijskih, hrvaških in madžarskih šol.

Uefa je pilotni projekt nogometa v šolah, ki je vključeval Albanijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Severno Makedonijo, Severno Irsko in Rusijo, uvedla že leta 2017. Projekt je bil uspešen, zato so se pri krovni zvezi odločili, da v to vključijo vseh 55 članic za obdobje od leta 2020 do 2024. Te bodo lahko s projekti, povezanimi s šolo, letno kandidirale za 50.000 evrov.

Ob 13.30 pa se je v Ljubljani začelo zasedanje izvršnega odbora Uefe. Ta bo tokrat odločal o tekmah in tekmovanjih, kot so dodelitev finala lige prvakov v letih 2021, 2022 in 2023. Pred tremi tedni so prek ameriške tiskovne agencije AP v javnost pricurljala namigovanja, da naj bi imel leta 2021 največ možnosti za finalno tekmo stadion Zenita v Sankt Peterburgu, 2022 Allianz Arena v Münchnu, 2023 pa londonski Wembley. V tej sezoni bo gostitelj Istanbul.

Določili bodo tudi gostitelja finala evropske lige in evropskega superpokala 2021, znani pa bodo še organizatorji evropskega prvenstva v futsalu 2022 ter zaključnih mladinskih turnirjev 2021 in 2022. Prav tako bo na agendi tudi določanje pravil žreba skupin za EP 2020.

V Ljubljani bodo odločali tudi o spremembah v ligi narodov, kjer naj bi ligo A razširili z 12 na 16 ekip. Tako naj bi v najvišjem razredu lige narodov, kljub temu, da so izpadle v ligo B, ostale Nemčija, Islandija, Hrvaška in Poljska, med najboljše pa bi prišle še Ukrajina, Švedska, Bosna in Hercegovina ter Danska. Slovenija je v ligi narodov v najnižjem rangu, ligi D.