Nekdanji napadalec Sampdorie, kjer je igral skupaj s Srečko Katancem, Juventisa in Chelseaja Gianluca Vialli je za italijanski dnevnik Corriere della Sera razkril informacijo, da se že leto dni bori z rakom. Štiriinpetdesetletni nekdanji italijanski reprezentant, med letoma 1985 in 1992 je na 59 tekmah dosegel 16 golov, je v zadnjem obdobju zelo priljubljen televizijski nogometni komentator.
Vialli se je zato, da javno obelodani boj z zahrbtno boleznijo odločil, "ker želi biti navdih ljudem, ki se znajdejo v podobnem položaju," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Zdaj sem zelo dobro, pravzaprav se počutim odlično. Leto dni boja je za mano, še vedno sicer ne vem, kako se bo ta tekma zame končala. Pod majicami sem nosil pulije, da se ne bi na zunaj videlo, da imam zdravstvene težave. Toda še vedno sem ista oseba, kot ste me poznali doslej," je dejal Vialli, ki je nedavno izdal svojo drugo knjigo z naslovom "Goli, 98 zgodb +1 za soočenje z najbolj težkimi izzivi."
"Najpomembnejša stvar v življenju ni zmagovati, ampak razmišljati kot zmagovalec. Življenje nam ponudi 10 odstotkov tistega, kar se nam zgodi, preostalo je naš odnos, kako se z vsem skupaj spopademo in kako vse skupaj doživljamo. Tako sem med terapijami prišel do novih spoznanj in na zid sem med drugim obesil naslednji stavek: 'Mi smo produkt naših misli'. Upam, da bo moja zgodba navdahnila ljudi," je še dodal Vialli, ki je bil z reprezentanco bronast na domačem svetovnem prvenstvu leta 1990.
Nogometno poklicno pot je začel v Cremoneseju leta 1980, kjer se je zelo izkazal in nato podpisal pogodbo Sampdorio leta 1984 ter nato osvojil italijansko prvenstvo, dva italijanska pokala in evropski pokal pokalnih zmagovalcev.
Leta 1992 je sledil prestop v Juventus za takrat rekordno vsoto na svetu, za okrog 14 milijonov sedanjih evrov. Do leta 1996, ko je začel igrati za angleški klub Chelsea, je bil ponovno italijanski državni in pokalni prvak, zmagovalec superpokala, lige prvakov in pokala Uefa.
Že v prvi sezoni za ekipo Chelsea je osvojil angleški pokal FA, leta 1998 pa je s 33 leti postal igralec in trener tega kluba, ki je tedaj odpustil nizozemskega trenerja Ruuda Gullita.
V sezoni 1997/98 je klub potem osvojil pokal pokalnih zmagovalcev in angleški ligaški pokal ter na koncu še evropski superpokal. Igralsko kariero je končal po sezoni 1998/99 in se posvetil le trenerski vlogi v klubu ter osvojil nekaj angleških lovorik. Septembra 2000 je zapustil trenersko klop Chelsea in eno sezono vodil Watford, kjer pa so ga odpustili leta 2002, ko je tudi zaključil trenersko kariero.
