A legendarni Bask, nekdanji superzvezdnik Valencie, dolgoletni član španske izbrane vrste, ki je v svoji karieri igral tudi za v tistih časih ekstremno močni italijanski Lazio, eno sezono prebil pri Barceloni in svojo kariero končal v takrat visoko letečem Middlesbroughu, je bil za nas zanimivejši. Ne samo zato, ker si je slačilnico delil z verjetno celo najboljšim slovenskim nogometašem vseh časov Zlatkom Zahovićem in bil njegov kapetan. Tudi zato, ker je leta 2000 na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem zaigral v začetni enajsterici na tekmi s Slovenijo ter s fenomenalnim prodorom, v katerem je iz igre vrgel tri, štiri slovenske branilce, nato pa s še boljšo asistenco pomagal Josebi Etxeberrii doseči zmagoviti zadetek. Zato, ker je trenutno ambasador španske la lige in kot tak seveda zelo dobro ve, kaj in koliko za špansko ligo pomeni Jan Oblak. Pa tudi zato, ker je ob nogometu našel še eno strast in postal didžej. In to ne zgolj še eden od mnogih, temveč eden najboljših na svetu. Didžej, ki nastopa pred 50, 60 tisoč gledalci. O vsem tem smo se pogovarjali z Gaizko Mendieto, ki se je izkazal za zares fantastičnega sogovornika.
Dobrodelni dogodek v Biljah je v majhno slovensko vasico pripeljal ogromno nekdanjih nogometnih superzvezdnikov. Seznam imen je zares odličen, navsezadnje ste na njem tudi vi, ki ste v nogometu pustili velikanski pečat. Kako gledate na takšen dogodek?
Fantastično. Zares fantastično. Ne samo zaradi humanitarnosti, ki je glavni vzrok, zakaj smo se zbrali tukaj v Biljah. Vsak je želel prispevati svoje, tako na igrišču kot ob njem, saj gre za res hvalevredno akcijo. Mislim, da je bilo vse skupaj odlično tudi za navijače, ki so imeli priložnost videti nogometne legende, ljudi, ki so svoj čas zaznamovali to prelepo igro. Vse skupaj je zares fantastično. Upam, da bomo okrepili obveščenost o vrednotah, ki jih tukaj promoviramo.
Sami pravite, da je vsakdo želel prispevati svoj delež na igrišču. Toda vaša ekipa (Common Goal) je visoko izgubila, Equal Game je slavil s kar 6:1.
Kdo je štel? Jaz nisem. (smeh)
Ob nogometu imate še eno strast, glasbo. Ste eden najboljših didžejev na svetu.
Srečen sem, ker imam možnost kar dve svoji strasti, dve svoji veliki ljubezni, deliti z navijači. Vrtenje glasbe je bolj moj hobi, s katerim se ukvarjam, kadar le imam čas, ko nimam drugih obveznosti v nogometu. Ljubim to, kako se prek glasbe povežem s poslušalci, oboževalci. Nekateri so tako glasbeni kot nogometni navdušenci, drugi so samo nogometni, tretji spet samo glasbeni. Rad združujem ti dve moji strasti.
Bili ste izjemno uspešen nogometaš, igrali pred večdesettisočglavo nogometno množico na stadionih. Zdaj ste zelo uspešen didžej, ki nastopa pred več deset tisoč oboževalci. Kakšen je občutek, ko v tej vlogi stojite pred toliko ljudmi? Podoben tistemu, ki ste ga imeli, ko ste še igrali nogomet, ali povsem drugačen?
Jasno, da je občutek drugačen kot na igrišču. Z oboževalci se na koncertih povežem drugače, kot sem se z navijači na zelenici. Toda sam želim oboje primerjati, združiti. Ko nastopam kot didžej, si želim videti, da vsi ljudje na mojem koncertu plešejo na vso moč. Včasih je težko, ker ljudi ne moreš pripraviti do tega, da bi celo noč plesali, toda poskušam jim pričarati kar najlepše vzdušje, da lahko, ko pridejo domov, rečejo, da so se imeli lepo. Všeč mi je, da ljudje po mojih koncertih pogosto navežejo stik z menoj, recimo prek družbenih omrežij. Bodisi pohvalijo moj nastop bodisi me povprašajo, od katerega benda je bila kakšna skladba, ki sem jo zavrtel. Če mi po koncertu uspe dvigniti publiko na noge in poskrbeti, da se o mojem nastopu govori, potem sem zadovoljen.
Nekje smo prebrali, da ste že kot aktiven nogometaš med igranjem za Valencio vrteli glasbo v tamkajšnjih klubih. In da ste to počeli pod krinko, zamaskirani. Ali to drži?
Drži. A moram poudariti, da je bilo vedno po tekmah, nikoli pred tekmami – da ne bo kakšne pomote. (smeh) Da, res je. Če smo recimo igrali v soboto, sem s prijateljem, ki je bil didžej, po tekmi odšel v klub in mu malce pomagal. Nosil sem kapo, tako da me ljudje niso prepoznali. (smeh)
Ste legenda Valencie. V klubu ste igrali skupaj z verjetno celo najboljšim nogometašem Slovenije vseh časov, Zlatkom Zahovićem. Kako se ga spomnite?
Bil je zelo dober za naše moštvo. Tehnično je bil zelo sposoben, bil je odličen igralec. Toda v tistem obdobju smo imeli pri Valencii zares fantastično moštvo, zato ni dobival toliko priložnosti za igro, kot bi si želel. Verjetno zaradi tega ni bil najbolj srečen, a to ne spremeni dejstva, da je bil za nas zelo pomemben igralec.
Kakšen je bil vaš odnos z njim? Sta si bila blizu?
...
