Gero je član Östersunda, švedskega kluba, ki se je letos prebil v ligo europa, danes pa ga čaka boj s Herto v Berlinu.
Nigerijec je imel veliko prstov vmes pri uspehu svojega kluba, vendar pa je bila njegova pot do te točke zelo trnova.
Bil je čas, ko se 24-letnik ni mogel osredotočati na nogomet. To je bilo v Nigeriji, uspelo se mu je prebiti v člansko ekipo svojega kluba, toda res se ni mogel veseliti.
Takrat je namreč hudo zbolel njegov brat. "Odpeljali smo ga v bolnišnico. Komaj je dihal. Težko je bilo to gledati, še posebej, ker si nismo mogli privoščiti, da bi mu kupili kisik, ki ga je nujno potreboval," je razložil.
"Bilo tako drago. Tako drago. Poskušal sem, da bi klub del moje plače vsak mesec namenil za njegovo pomoč, toda nigerijski klubi imajo velike finančne težave. Tam ni tako, kot je na Švedske, kjer imate dobre bolnišnice, dobro osebje," je dejal.
Gero je bil zelo frustriran. Enostavno ni zaslužil dovolj denarja, da bi lahko plačeval bolnišnično oskrbo za svojega sorojenca. Rezultat tega: družinska tragedija.
"Kar na jok mi gre, ko razmišljam o tem. Umrl je, ker si nismo mogli privoščiti zdravljenja. Nisem mu mogel pomagati. Zdaj se počutim še slabše, zdaj bi mu lahko plačal vse, kar bi potreboval, lahko bi ostal v bolnišnici," je še dejal.
Zaradi te tragedije pa Gero zdaj pomaga svoji domovini, da bi se take stvari, kot jo je prestal on, čim manj dogajale. "Pomagam pri prenovah bolnišnic in šol v mojem rojstnem kraju. Kupujem generatorje, stole, postelje. Milijoni ljudi v Nigeriji potrebuje pomoč. Vsem ne morem pomagati, a nekaterim pa lahko. Nisem politik, zato mi ljudje zaupajo bolj, ker sem nogometaš. To mi veliko pomeni," pravi Gero.
"Veliko razmišljam o bratu, kako bi me lahko tudi on spremljal v tej dogodivščini. Včasih se sploh nočem spomniti, kaj se je zgodilo. Preveč hudo je. Sem pa ponosen, da se trudim pomagati drugim in jim omogočiti boljše življenje," je še dejal napadalec Östersunda.