Za sabo je pustil izjemno zapuščino in na svoji zadnji tekmi poskrbel za jok slehernih, ki so se zbrali na stadionu, da bi mu pomahali v slovo.
Ob koncu tekme ni dajal intervjujev in izjav, zanj je bilo vse preveč čustveno, je pa navdušil s svojim govorom, ki ga objavljamo v celoti: "Res je konec. Še zadnjič si bom slekel ta dres. Pospravil ga bom, čeprav nisem pripravljen reči 'dovolj je' in morda nikoli ne bom. Oprostite mi, ker ne bom dajal intervjujev in govoril o svojih čustvih, toda ni lahko ugasniti luči. Strah me je. Toda to ni enaka vrsta strahu, kot tista, ko stojiš pred golom in ko se pripravljaš, da boš streljal enajstmetrovko. Tokrat prihodnosti ne morem videti skozi luknje v golovi mreži. Dovolite mi, da me je strah. Tokrat sem jaz tisti, ki potrebuje vašo ljubezen, ki ste mi jo vedno izkazovali. Z vašo podporo bom uspešno obrnil nov list in se podal novim avanturam naproti.
Zdaj je čas, da se zahvalim vsem soigralcem, direktorjem, predsednikom in vsem, ki so v tem obdobju delali z mano. Vsem navijačem. Biti rojen Rimljan in 'romanista' je privilegij. Biti kapetan te ekipe je velika čast. Vi ste in boste vedno bili moje življenje. Ne bom vas več zabaval s svojimi nogami, toda moje srce bo vedno z vami. Zdaj bom šel po stopnicah in stopil v slačilnico, ki me je pozdravila kot otroka in ki jo zapuščam kot moški. Ponosen sem na to, da sem vam dal 28 let moje ljubezni. Rad vas imam."
