Ko se klub in igralec oziroma njegov zastopnik dogovarjata za sodelovanje, je za pogajalsko mizo sprejetih polno kompromisov. Nekateri so prav bizarni, da le osrečijo eno ali drugo stran. Vse v nameri, da se na koncu podpiše pogodba. Poglejmo nekaj bolj zanimivih podrobnosti v pogodbah znanih nogometašev.
THIAGO SILVA (PSG)
Arabski lastniki kluba iz francoske prestolnice so si v svojih vrstah močno želeli brazilskega nogometaša, ki je pred tem igral v dresu Milana. Ko je Silva poleti 2012 prestolnico mode zamenjal za mesto luči, je imel v pogodbi zapisano letno plačo v višini osmih milijonov evrov, vendar s klauzulo, da bo isti znesek prejemal tudi v primeru davčnega dviga. Ob tem mu pariški klub za dodatne stroške mesečno namenja 12.000 evrov, na leto osem poletov na relaciji Pariz-Rio de Janeiro za njegovo celotno družino, pet vstopnic za "VIP lounge" na vsaki tekmi na Parku princev, 400.000 evrov za naslov francoskega prvaka, 300.000 evrov za uvrstitev v ligo prvakov, 250.000 evrov za osvojitev francoskega pokala, milijon evrov za naslov evropskega prvaka, 350.000 evrov za nastop na vsaj 60 odstotkov tekem v sezoni in 33.333 evrov za spoštovanje etičnih pravil kluba (če o klubu in trenerju ne govori negativno, če je prijazen do navijačev in če se izogiba stavam).
Vendar to še ni vse. PSG se je tudi obvezal, da bo plačal njegov davčni dolg iz Italije v višini 2,5 milijona evrov, obenem mu je zaradi dvojnega obdavčevanja v obeh državah (Italiji in Franciji) posodil 355.000 evrov, da je lahko pokril razliko. Parižani oziroma arabski lastniki so Brazilcu tudi pokrili izgubo z opremljevalcem, ki jo je ta imel zaradi selitve iz Milana v PSG. Nike namreč Milan uvršča v najvišji razred, PSG pa v srednjega, zato je Silva od menjave kluba naprej s strani ameriškega sponzorja prejemal za 140.000 evrov manjši znesek, razliko mu zdaj dodatno izplačuje klub.
HUGO LLORIS (TOTTENHAM)
Francoski vratar se je z londonskim klubom dogovoril za premijo v višni 8300 evrov, vendar ne le za pozitivne rezultate. Vodstvo kluba je uspel pregovoriti, da mu premija pripada tudi v primeru poraza.
RAFAEL VAN DER VAART (MIDTJYLLAND)
Danes 33-letni nekdanji nizozemski reprezentant igra za danski Midtjylland, pred poldrugim letom pa je Hamburg zamenjal za Sevillo, kjer je okrepil Betis. S klubom je podpisal pogodbo, s katero se je zavezal, da bo sicer nosil nogometne čevlje povsem po svoji izbiri, vendar na njih ne sme biti niti malo rdeče barve, ki je barva mestnega tekmeca Seville. Ob tem so ga klubski veljaki prepričali, da je odstotek zaslužka prostovoljno namenjal za pokojninski sklad za nekdanje igralce Betisa.
SERGIO AGÜERO (MANCHESTER CITY)
Ko je Argentinec pred petimi leti prestopil v Manchester City, je njegov dotedanji klub Atletico iz Madrida dobil 45 milijonov evrov odškodnine. Vendar to še ni vse, Španci še naprej služijo na njegov račun. Vsakič, ko Kun doseže zadetek za City, na Calderonu slavijo, saj za vsakih njegovih 15 zadetkov, prejmejo četrt milijona evrov. Agüero je doslej v dresu Angležev dosegel 152 zadetkov in tako svojemu nekdanjemu klubu zagotovil 2,5 milijona evrov.
THOMAS VERAELEN (BARCELONA, POSOJEN K ROMI)
Čeprav je bilo ob njegovem prihodu na Camp Nou jasno, da gre za igralca, ki se pogosto poškoduje, Katalonci v pogodbo niso uvrstili določila o zahtevanih odigranih tekmah. Zanje je bilo pomembneje, da se Belgijec nauči njihovega jezika. Ali kot piše v pogodbi, da vloži maksimalen napor za integracijo v katalonsko družbo, za spoštovanje vrednot Kataloncev. In to lahko doseže z učenjem Katalonščine. Klub se je na drugi strani obvezal, da mu bo letno izplačal dodatnih 100 tisočakov kot nadomestilo, ker ga bo na igrišču postavljal na različne položaje.
EZEQUIEL LAVEZZI (HEBEI CHINA FORTUNE)
Ko je Argentinec februarja letos iz PSG-ja prestopil v nesramno bogati kitajski Hebei, se je dogovoril za mesečno plačo v višini 2,5 milijona evrov. Vendar Lavezzi ni želel ničesar prepustiti slučaju, zato je vztrajal, da so v pogodbo dodali določbo, po kateri mu je moral klub do 19. februarja (dva dni po podpisu pogodbe) vnaprej plačati 26,7 milijona evrov. Če Kitajci tega ne bi spoštovali, bi mu bili 10. marca dolžni še dodatnih 20 milijonov evrov, za izplačilo skupnega zneska pa bi imeli teden dni časa. Če nogometaš 17. marca ne bi prejel denarja, bi se pogodba prekinila, Lavezziju pa bi vseeno pripadlo 20 milijonov evrov. Klub mu denar nakazuje na račun v Luksemburgu, ob vsem tem bajnem denarju pa so mu zagotovili še opremljeno luksuzno vilo, dva avtomobila, osebnega voznika in prevajalca.
MARIO BALOTELLI (NICE)
Liverpool se je pošteno uštel, ko je pred dvema letoma v svoje vrste pripeljal Super Maria. Zakaj? Ker je za en sam zadetek na 16 tekmah plačal več kot 100.000 evrov na teden, 143.000 evrov bonusa za vsakih pet odigranih tekem in skoraj 6000 evrov za vsak dosežen zadetek. No, slednji znesek mu je na igralčevo žalost izplačal le enkrat, v tej luči pa je prav bizarno določilo v pogodbi, da bi Balotelliju pripadel bonus v višni 475.000 evrov za naslov najboljšega strelca angleške Premier lige.
V pogodbi je bilo tudi zapisano, da bi Italijan na koncu sezone dobil 1,2 milijona evrov, če zaradi grobosti ali pljuvanja nasprotnega igralca ne bo izključen več kot trikrat. Kot nagrado za lepo obnašanje ...
NEYMAR (BARCELONA)
Pri njem ne gre za pogodbo s katalonskim klubom, ampak za pogodbo s podjetjem Panini, ki izdaja albume s samolepljivimi sličicami. Neymar se je obvezal, da bo podelil 600 avtogramov na sličice in za to prejel 46.700 evrov, kar pomeni, da je njegov podpis za otroka, ki zbira Paninijeve sličice, vreden natančno 77,5 evra.
