Sumijo ga, da je med letoma 2007 in 2015 oškodoval klub za najmanj devet milijonov evrov.
Gre za tretjo preiskavo proti Zdravku Mamiću, ki je bil že dvakrat v priporu in se po plačani varščini brani s prostosti. Tožilstvo je zatrdilo, da zdaj ne bodo znova zahtevali pripora.
Preiskovalci se bodo znova osredotočili tudi na Mamićevega brata in sina, Zorana in Maria Mamića, na nekdanjega glavnega direktorja Dinama Damirja Vrnanovića ter na dva podjetnika iz hrvaške Istre, ki so ju omenjali tudi v prejšnjih dveh preiskavah proti Mamiću in ki ju sumijo finančnih malverzacij s prodajo nogometašev in utaje davkov.
V novi preiskavi omenjajo letnico rojstva še ene osebe, za katero v Jutarnjem listu navajajo, da gre za nogometnega menedžerja Nikkija Vuksana. Vseh sedem oseb sumijo združevanja v kriminalno združbo, katere cilj so bile zlorabe v gospodarskemu poslovanju.
V protikorupcijskem uradu sumijo, da je bila sedmerica vključena v kazniva dejanja v podjetjih v več državah, od Velike Britanije in Švice do Belizeja, Združenih arabskih emiratov, ZDA in še nekaterih.
Podpisovali naj bi fiktivne pogodbe za neobstoječe storitve pri kupovanju ali prodaji igralcev. Podjetja so potem izstavljala fakture za neobstoječe storitve, ki jih je Dinamo plačeval. Sumijo, da so na ta način oškodovali Dinamo za najmanj devet milijonov evrov in skoraj 240.000 britanskih funtov.
Zdravka Mamića že bremenijo, da je z bratom Zoranom, Vrbanovićem in Milanom Pernatom iz davčne uprave oškodoval Dinamo za najmanj 117,8 milijonov kun (15,5 milijona evrov), državni proračun pa za najmanj 12,2 milijona kun (1,6 milijona evrov). Poleg tega naj bi preko off shore podjetij oškodovali Dinamo za najmanj deset milijonov evrov in pol milijona funtov.
Tajno preiskavo proti Zdravku Mamiću je vodila tudi hrvaška varnostno-obveščevalna služba (SOA). Med preiskavo so med drugim prisluškovali hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović, ki naj bi se ob različnih priložnostih srečala z Mamićem, tudi zasebno.
Hrvaški mediji so poročali, da je Mamić v svoji vili v Zagrebu konec aprila lani celo organiziral zabavo za rojstni dan predsednice države. Je sicer znan donator predsedniške kampanje Grabar-Kitarovićeve, denar pa je prispeval tudi za volilno kampanjo HDZ.
Grabar-Kitarovićeva je prejšnji teden podpisala odločitev za odstavitev direktorja SOA Dragana Lozančića. Ob tem je kratko pojasnila, da je Lozančić kršil zakon o varnostno-obveščevalnem sistemu ter da mu ne zaupa več.
Hrvaški mediji so ocenili, da ni bilo prepričljivih razlogov za odstavitev Lozančića in da je predsednica države nezadovoljna, ker je prvi mož hrvaške obveščevalne službe ni pravočasno opozoril, da Mamića tajno spremljajo in mu prisluškujejo.
Hrvaška predsednica zaenkrat ne vidi nič spornega v tem, da se srečuje z osebami, ki so kot Mamić deležne resnih preiskav zaradi domnevnih kršitev zakonov. Tudi na njeni lanski predsedniški inavguraciji so bile med povabljenci osebe, ki so imele težave z zakonom, nekatere celo zaradi mamil in prostitucije.
Na Hrvaškem zdaj čakajo, kaj bo po potezah Grabar-Kitarovićeve storil premier Tihomir Orešković, ki je napovedal, da se bo ta teden odločil, ali bo podpisal odločitev o odstavitvi Lozančića. To bi prineslo zamenjavo na vrhu SOA. V največji vladni stranki HDZ podpirajo odločitev predsednice, medtem ko njihovi partnerji v Mostu ne vidijo razloga za Lozančićev odstop.
Lozančića v hrvaških medijih sicer omenjajo tudi kot ključno osebo, ki je razkrila nekatere poteze Slovenije med arbitražnim postopkom, zaradi česar se je Hrvaška odločila odstop od arbitražnega sporazuma.
