Če bi jo začeli opisovati, bi to najlažje storili s primerjavo zgodbe o doktor Jekyllu in gospodu Hydu, kajti v dozdajšnjem delu sezone Partizan igra v skladu s svojimi barvami na dresu. Črno-belo. Sivine preprosto ni. Beograjčani bodisi blestijo bodisi so na zelenici videti tako katastrofalno, da jih je le težko gledati. Njihova nihanja so najbolj podobna temperaturnim razlikam med zimo in poletjem v kazahstanski prestolnici Astani, kjer so v njeni zgodovini izmerili najvišjo temperaturo 52,2 stopinja Celzija, najnižjo pa kar –56,2 stopinja Celzija.
Na srečo vseh privržencev črno-belih njihovi ljubljenci izjemne predstave kažejo v Evropi, ki je v tem trenutku za vse klube iz Srbije zagotovo prioriteta, kajti v evropskih pokalih se vrti največ denarja, z zmagami in denarnimi nagradami iz prepolne Uefine skrinje pa si lahko dodobra zadolženi srbski klubi (med njimi je seveda tudi Partizan) vsaj malce finančno opomorejo. V četrtek so nogometaši Partizana pripravili še eno prvovrstno presenečenje v ligi Europa, na Nizozemskem so ugnali favorizirani AZ Alkmaar in si tako na stežaj odprli vrata do prezimitve v Evropi.
Beograjčani imajo namreč po petih tekmah v skupinskem delu v vse prej kot lahki skupini L z Athleticom iz Bilbaa (s četrtkovo zmago si je zagotovil napredovanje), Augsburgom (6 točk) in AZ-jem (3 točke) na svojem kontu devet točk in so na drugem mestu na lestvici, za napredovanje pa jim v zadnjem krogu zadošča celo minimalen poraz proti nemškemu prvoligašu, še več, izgubijo lahko tudi z 0:2, kajti na prvi medsebojni tekmi so v Augsburgu slavili s 3:1. Da je vse skupaj za Partizana še boljše, se bodo črno-beli v zadnjem krogu z Nemci pomerili na domačem stadionu, ki bo brez dvoma pokal po šivih, 35 tisoč vročekrvnih srbskih navijačev pa lahko poskrbi, da se tudi nogometašem večjega kluba, kot je Augsburg, zašibijo kolena, hkrati pa lahko dajo svojim ljubljencem močan veter v hrbet.
Četrtkova zmaga Partizana je še ena v nizu, ob katerih se ljubitelji nogometa na glas sprašujejo, kako za vraga je to mogoče. Saj ne, da imajo srbski prvaki slabo ekipo in da je zmaga nad nizozemskim klubom kakšno prvovrstno presenečenje, toda glede na to, kako Beograjčani igrajo v srbskem prvenstvu, bi bilo bolj za pričakovati, da bodo Srbi topovska hrana za evropske klube, ne pa da bodo nizali skalp za skalpom. V domačem prvenstvu namreč Partizan igra zares katastrofalno, po 18 tekmah je šele na četrtem mestu na lestvici, osvojil pa je zgolj 29 točk. Zaostanek za najhujšimi rivali, Crveno zvezdo, ki je z gromozansko prednostjo kar 18 točk na vrhu razpredelnice, pa v tem trenutku znaša skoraj neverjetnih 21 točk. Da, prav ste prebrali. Partizan ima v tem trenutku 29 točk, rdeče-beli mestni tekmeci pa 50! Črno-beli so v srbskem prvenstvu le osemkrat zmagali, petkrat remizirali in petkrat izgubili, srbski prvaki pa so točke izgubljali proti klubom, za katere – če niste ljubitelji srbske nogometne lige – po vsej verjetnosti niste še nikdar slišali. Izjemno slabe predstave na domačem prizorišču so s klopi odnesle Zorana Milinkovića, namesto njega je vodstvo kluba ustoličilo Ljubinka Drulovića, ki pa nadaljuje v podobnem slogu kot njegov predhodnik. Bleščeče predstave v Evropi in slabe v Srbiji.
Partizan je letošnjo evropsko sezono začel v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, kjer je brez težav ugnal gruzijskega prvaka Dila Gori, potem je v naslednjem krogu brez večjih težav izločil romunskega velikana Steauo, na zadnji stopnički pred rajem pa mu je spodrsnilo. Zaradi več zadetkov v gosteh se je lige prvakov razveselil Bate Borisov, Partizanu pa je ostala tolažilna nagrada in liga Europa, v kateri je dvakrat izgubil z Athleticom, dvakrat premagal AZ in enkrat Augsburg. Če si bo 10. oktobra zagotovil prezimitev na evropski sceni, pa bomo zares lahko govorili o mrzli, sibirski zimi v Beogradu in sončni, vroči Evropi.
