V središču pozornosti se je zaradi domnevnega trgovanja z belim blagom znašel laoški klub Champasak United, ki je iz Zahodne Afrike v nogometno akademijo v Pakse v Laosu z lepimi obljubami pripeljal celo kopico mladoletnih igralcev. To je v nogometu sicer prepovedano in zaradi kršitve pravila o mladoletnih igralcih, ki se pred 18. letom ne smejo pridružiti klubu ali akademiji iz tujine, trenutno kazen med drugim prestaja prvak lige prvakov Barcelona.
V Laosu se, po besedah mladih igralcev, na ta pravila požvižgajo. Mladi Liberijec, ki je prestal grozovito izkušnjo in se še s 16 soigralci ob pomoči svetovnega nogometnega sindikata FIFPro po dveh mesecih vrnil v domovino, je razkril ozadje krute nogometne zgodbe Champasaka Uniteda, ki sicer igra v najboljši laoški ligi.
Štirinajstletni Kesselly Kamara je dejal, da so ga na akademiji IDSEA Champasak Asia African Football Academy prisilili v podpis šestletne pogodbe, preden je najstnik prvič zaigral za člansko (!) moštvo. V pogodbi je bilo zapisano, da mora klub poskrbeti za plačo (200 dolarjev) in stanovanje, a Kamara pravi, da nikoli ni dobil plačila, živel pa je v groznih razmerah – s številnimi soigralci so si delili tla prostorov na stadionu, kjer so dvakrat na dan trenirali. "Bilo je grozno, 30 ljudi je spalo v eni sobi brez oken," je dejal Kesselly.
NE ŽELIM, DA PRIDE DOMOV
Vse otroke, ki so doživeli enako usodo kot Kesselly, je v Laos povabil nekdanji laoški reprezentant in nekdanji kapetan kluba Alex Karamo. Mladeniči so odprtih rok sprejeli vabilo človeka, ki samemu sebi pravi "agent afriških nogometašev".
"Ta 'akademija' je navidezna, nikoli ni bila ustanovljena zakonito. Nima ne trenerja, ne zdravnika, ne direktorja. To je popoln absurd," je povedal liberijski novinar Wleh Bedell, ki je z mladeniči februarja odpotoval v Azijo, kjer je z lastnimi očmi videl prevaro.
Ko se je izvedelo, kaj se v Laosu dogaja, je Champasak zaradi pritiskov FIFPro in Fife aprila 17 od 23 najstnikov poslal domov. Šesterica se je odločila, da bo v Laosu ostala. Tudi zaradi pritiskov družinski članov, kot je na primer Bella Tapeh, mati 17-letnika, ki je ostal v Paksu: "Ne želim, da pride v Liberijo, dokler ne izpolni svojih sanj."
MALARIJA IN TIFUS
Ker so mladim nogometašem en mesec po tem, ko so prišli v Laos, potekli vizumi, so v tej azijski državi postali tudi nelegalni priseljenci, zaradi česar je sledila prepoved o zapuščanju stadiona. Potne liste so jim ob prihodu takoj vzeli. "Tisti, ki so ostali, zdaj čakajo na delovna dovoljenja, ki jih zaradi mladoletnosti ne bodo dobili," je prepričan novinar Bedell, ki pravi, da laoške razmere, v katerih živijo otroci, zelo spominjajo na državljanski vojni, ki sta v Liberiji potekali v letih 1989–1996 in 1999–2003.
Karam trdi, da nogometaši dobijo tri obroke na dan in mesečno plačo, nogometaši pravijo drugače. "Hrane je malo, plače redke, ni zdravniške službe, čeprav so nekateri igralci zaradi slabih življenjskih razmer zboleli za malarijo in tifusom," je dejal Bedell, ki je stanje v Champasak United opisal kot sužnjelastniško. Ob tem so se ob vrnitvi sinov domov skoraj vsi starši znašli v hudih finančnih dolgovih, saj so si izposodili 550 dolarjev, da so svoje otroke lahko poslali v Laos, in računali, da bodo dolg poravnali sami.
Po ocenah nevladne organizacije Culture Foot Solidaire naj bi na leto kar 15 tisoč mladoletnih nogometašev zapustilo Zahodno Afriko. Zaradi tega je FIFPro na Fifo naslovil prošnjo, naj kaznuje laoško nogometno zvezo, saj ta ni posredovala pri kršenju Fifinih pravi pri Champasaku. FIFPro se tudi boji, "da je ta primer le vrh ledene gore", kot so zapisali v izjavi.