Dobrodošla nazaj, Evropa! Natanko 216 dni po svojem zadnjem udejstvovanju na mednarodnem odru se bo Maribor spet predstavil evropski publiki. Za zdaj so vijoličasti še daleč stran od najmočnejših nogometnih žarometov na stari celini, na pot, ki se začenja nocoj, pa se podajajo z enakimi mislimi kot lani: preskočiti vse ovire na poti do raja.
Odkar je znano, da se bo Maribor v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov meril z Astano, je v slovenskem nogometnem prostoru zaznati predvsem strahospoštovanje do uvodnega nasprotnika štajerskega velikana. Zdi se, kot da so se nekateri trudili uveljaviti mnenje, kako se bodo vijoličasti merili s tekmecem, ki ga bo težko premagati. S klubom, ki je v vseh pogledih boljši od slovenskega prvaka. Toda ali je res? Ali pa so se premnogi Slovenci vrnili k mislim, o katerih je pred toliko leti pisal že Ivan Cankar: o hlapcih, o tem, kako naj bi bili rojeni in vzgojeni za hlapce, ker so naši hrbti upognjeni in biča vajeni.
BOGATEJŠI NE, UGLEDNEJŠI DA
Čeprav je v športu pomembno, da spoštuješ vsakega svojega nasprotnika, pa podcenjevanje lastnih sposobnosti nikakor ni hvalevredna vrlina. Žal smo Slovenci vse prevečkrat takšni, da marsikaj tujega dvigujemo v nebo, svoje pa teptamo in zaničujemo, kot da ne bi bilo vredno nič.
In čeravno je Astana vsekakor tekmec, ki ga ne gre jemati z levo roko, vseeno ni niti najmanjšega dvoma, kdo se tako v nocojšnji obračun kot v celoten dvoboj drugega kroga kvalifikacij za najprestižnejšo klubsko tekmovanje na zemeljski obli podaja v vlogi favorita. Pri tem nismo pristranski, ker je Maribor pač naš prvak. Pri tem smo predvsem zelo objektivni in realni.
Že res, da ima Astana dovolj denarja, da lahko v praksi kupi praktično vsakega nogometaša iz slovenske lige, pa ji bogastvo samo po sebi še ne prinaša tudi kakovosti. In klub iz kazahstanske prestolnice brez kančka dvoma nima tega, kar ima Maribor. Ni niti približno tako prestižen, ni niti približno tako trofejen. In niti v najbolj norih sanjah v ugledu ne more biti pred klubom, ki domuje v Ljudskem vrtu. Astana še nikdar ni igrala v skupinskem delu kateregakoli evropskega pokala. Medtem ko je za njo vsega deset evropskih tekem, bo Maribor nocoj odigral že svojo 131. V ligo prvakov se je prvič prebil natanko deset let pred rojstvom Astane! Za sabo ima štiri zaporedne preboje v ligo Europa (trikrat) in ligo prvakov (enkrat). Pohvali se lahko tudi z nastopom v šestnajstini finala lige Europa, kjer je lani nato drago prodal kožo kasnejšemu zmagovalcu Sevilli. Astana je bila zgolj enkrat prvak svoje države, Maribor je že trinajstkrat slavil v Sloveniji. Maribor je v vseh pogledih večji od Astane; morda ni bogatejši, a je neprimerno uglednejši. Maribor je klub z veliko začetnico, Astana to šele želi postati.
Z RANAMI PRIGARANA VLOGA
Mariborčani zatorej pred letošnjim ognjenim evropskim krstom ne smejo pozabiti, kdo so. In na igrišču se morajo postaviti temu primerno. Tekmecu z drugega konca Evrope morajo že z držo teles sporočiti, da se ga ne bojijo. Da ga spoštujejo, a da so hkrati prepričani, da so boljši od njega. Žogo morajo vzeti v svoje noge in od prve minute dalje narekovati visok ritem.
PO DESETEGA IN PONOVITEV LANSKIH KVALIFIKACIJ
Pri šestindvajsetih zagotovo ne spada med stare nogometaše, a za sabo ima že toliko, da je Agim Ibraimi zagotovo eden najbolj izkušenih pri Mariboru. Reprezentant Makedonije bo nocoj odigral svojo 42. evropsko tekmo v vijoličastem dresu, navijači pa si predvsem želijo, da bi ponovil predstave iz lanskih kvalifikacij. Tedaj je v drugem krogu kvalifikacij zabil gol Zrinjskemu, v tretjem pa kar dva na gostovanju pri Maccabiju iz Tel Aviva. Če bo danes zabil še svojega jubilejnega desetega v evropskih pokalih, bo dober rezultat zagotovo bližje.
Evropski ritem, ki so ga že vzeli za svojega. In ki je Astani še precejšnja neznanka; denarju in dobrim igralcem navkljub. Ne, Mariborčani res nimajo razloga, da bi se Kazahstancev bali. Lahko pa se Kazahstanci njih – bilo bi prav, bilo bi pošteno in bilo bi logično. Mariborčani so se v žreb podali kot nosilci, te vloge niso dobili po naključju. Prislužili so si jo s krvavim potom. Trdo so garali zanjo, zaslužili so si jo s svojimi ranami, s svojimi zobmi, s katerimi so lačni uspeha kot zveri trgali debelo evropsko platno. In na koncu prišli v položaj, kjer jih tekmeci morajo spoštovati. Če jih ne, je to njihov problem. In to kakšen. Astana bo zagotovo naredila največjo napako, če se bo v obračun podala prepričana, da je boljša in da je le vprašanje časa, kdaj se bo veselila naslednjega kroga.
NIKAR BREZ PONIŽNOSTI
Čeprav bahanje res ni lepa človeška čednost, pa to ne pomeni, da se nekdo, ki je dober, ne sme ceniti. Ravno nasprotno. Slovenci smo v preteklosti razvili "vrlino", da se radi dajemo v nič, da si radi jemljejo zasluge tudi tam, kjer to res ne bi bilo potrebno.
Maribor že vrsto let kljubuje tej slovenski miselnosti in zato je tudi prišel, kamor je prišel. Zato nogometaši v vijoličastih dresih nocoj res ne smejo pozabiti, kdo so. In niti tega, kdo je Astana. A hkrati morajo varovanci Anteja Šimundže ostati na določen način tudi dovolj ponižni. Ker to, kar so bili nekoč oni, je danes Astana. In to, kar je Maribor v preteklosti ničkolikokrat naredil na papirju boljšim od sebe, lahko Kazahstanci zdaj naredijo Štajercem. Zatorej pozor! Cenite se. A ostanite zvesti svojim koreninam, svojim osnovam. Ostanite Maribor. Klub, ki nam je prinesel že toliko veselja. In ki nam ga lahko še ogromno. Barve in platno so spet v vaših rokah. Končni izdelek pa bo odvisen le od vas. Naša želja je preprosta: narišite spet nekaj čudovitega.
