Topničarji tudi svoje letošnje sezone ne morejo označiti za zares uspešno in je ne bi mogli niti v primeru današnje zmage. Kot se jim dogaja že vrsto let, so precej prehitro izpadli iz vseh, tudi iz tistih najbolj nerealnih kombinacij za naslov angleškega prvaka, za katerega so ponovno želeli zelo resno kandidirati. Kandidirali so z vložkom, kandidirali so z igralskim kadrom, kandidirali so z ambicijami, kandidirali so po številnih realnih kriterijih, na igrišču pa so kandidirali zgolj nekaj uvodnih krogov. Če k temu dodamo še izpad iz lige prvakov, je slika popolna. Ne toliko zaradi stopničke, na kateri se je Arsenal poslovil od najbolj prestižnega klubskega tekmovanja, temveč zaradi dejstva, da je v osmini finala priznal premoč realno precej skromnejšemu Monacu.
Ne, o uspešni sezoni se resnično ni mogoče pogovarjati, tudi letošnje tekmovalno obdobje je z zornega kota Londončanov postalo lov na tolažilne nagrade. Sprva je kazalo, da bodo ostali celo brez tiste zanje tako zelo običajne, namreč brez uvrstitve v naslednjo ligo prvakov. Nekaj časa so bili na prvenstveni lestvici precej nizko, toda dvig forme je prinesel tudi dvig na razpredelnici in topničarje bomo med elito spremljali tudi pod oznako 2015/16. Ta dvig forme je hkrati prinesel tudi pokalno vztrajanje, napredovanje in ponovno uvrstitev v finale najstarejšega klubskega tekmovanja na svetu.
Z zmago v njem, ki mu je prinesla prvo lovoriko po več kot polovici desetletja, se je Arsenal dodatno potolažil že lani, drugi zaporedni naslov pa bi v tem pogledu kajpak pomenil še korak naprej. Sicer bi težko govorili o paketu tolažbe, zagotovo pa o paketku, ki bi ga na severu Londona pozdravili s precejšnjim zadovoljstvom. Tudi v luči naslednjega tekmovalnega obdobja, v katerem bi nato z boljšimi občutki ponovno naskakovali še višje, še bolj ugledne cilje.
Na drugi Aston Villa, ki se je v finale uvrstila zelo presenetljivo, predstavlja povsem drugačno zgodbo. V zelo slabi sezoni so se modro-rdeči iz Birminghama komaj izognili izpadu iz premier lige, zdaj pa se jim ponuja precej več kot zgolj tolažba. Precej slabša prvenstvena uvrstitev od pričakovane bi bila hitro pozabljena, če bi se končalo z najbolj prestižno lovoriko med tistimi, ki so Villi realno dosegljive. S prvim slavjem v pokalu FA po letu 1957, s prvo lovoriko po manj prestižni pokalni leta 1956 in za nameček še z neposredno uvrstitvijo v skupinski del lige Europa. Da, na tej strani finalnega obračuna na kultnem Wembleyju je dosegljivo tudi to, hkrati pa je odprta enačba, ki vključuje tudi Liverpool. Ta bi v primeru zmage Arsenala v ligo Europa potoval neposredno, medtem ko bi ga zmaga Aston Ville pahnila v kvalifikacije in morda povzročila nekaj večje obžalovanje visokega poraza v zadnjem prvenstvenem krogu.
