Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jure Bohorič
Jure Bohorič
20.05.2015 12:51:41
Deli članek:

Kdo te bo cenil, če se še sam ne

Profimedia

Finale italijanskega pokala bi moral biti odigran šele čez 18 dni, toda organizatorji so morali nepričakovano pohiteti z organizacijo ene od najpomembnejših tekem v sezoni.

Zakaj? Preprosto: ker bo obračun na sporedu že nocoj. Italijanski zvezi se je namreč pri načrtovanju finala zgodilo nekaj, kar se ji iz spoštovanja do svojega lastnega nogometa dejansko ne bi smelo niti po pomoti.

O tem, da je italijansko brcanje žoge v krizi, čivkajo že ptički na veji. In to resnično ni zgolj subjektivna ocena tistih, ki jim Italijani in njihov slog nogometa niso kdo ve kako pri srcu. Tezo potrjuje to, kar je v tem športu najpomembnejše – rezultati. Nekoč ugledni klubi z Apeninskega polotoka so na mednarodnem odru postali bolj ali manj nedorasli svojim največjim tekmecem.

Lazio in Juventus se bosta v finalu pokala nocoj začela meriti ob 20.45.

Ne brez razloga; gospodarska kriza, ki je spremenila življenje milijonov na stari celini, je načela tudi temelje, na katerih se je "calcio" desetletja ponosno bohotil. Slava je zaslepila oči tistih, ki bi se morali primerno in pravočasno odzvati, a se niso. In sledil je boleč padec na zadnjo plat. Milan, od katerega ima več evropskih lovorik le še Real, životari na sredini lestvice italijanskega prvenstva, Interju ne gre nič bolje od rok, Parma, ki je sredi devetdesetih pustošila po Evropi, se je sesedla pod gromozansko težo svojih dolgov. In tako dalje in tako naprej. Oder, na katerem so nekoč plesali največji svetovni zvezdniki, je postal zanikrna ploščad, namenjena drugorazrednim nogometašem, ki jih drugod nočejo. Toda sredi vsesplošne bede je na s smrdečo gnojnico prepojenem travniku na plan vseeno pogledala cvetlica, ki se počasi, a vztrajno spreminja v nekaj zares čudovitega.

Juventus je po zaslugi modrega krmarjenja med ostrimi čermi zaplul iz nevarnih v mirne vode in zdaj spet uživa kot v zlatih letih italijanskega nogometa, kjer pa nekateri kljub temu ostajajo zgolj in samo črnogledi. Recimo tudi ljudje, ki vse skupaj vodijo. Italijanska zveza se je sprva namreč odločila, da bo odločilna tekma pokala odigrana 7. junija, s čimer ni pustila niti odstotka možnosti za to, da bi se recimo eden od njenih klubov prebil v finale lige prvakov. Ignorantsko je prezrla, da bo dan poprej v Berlinu odigrana najpomembnejša tekma v sezoni, brez kančka dvoma se je odločila, da Italije tam ne bo. In se uštela, kot se je ušteti dalo. Juventus ji je ponagajal; prebil se je v finale lige prvakov. In hkrati v finale pokala. Pa je nastala popolna zmeda.

V Laziu, ki bo nocoj Juventusov nasprotnik (tekma se bo začela ob 20.45), nad novim datumom niso navdušeni. Pričakovano. Namesto da bi se lahko obračunu stoodstotno posvetili, ko bi bilo ligaških bojev že konec, so jim pomembno obveznost zaradi nezaupanja v lastne sposobnosti na pleča naprtili sredi najpomembnejšega trenutka sezone. Sinje modri se namreč resno sprašujejo, kaj je pomembnejše: vse sile usmeriti v lovoriko, ki v najboljšem primeru vendarle prinaša le ligo Europa, ali se stoodstotno posvetiti ligi, v kateri je liga prvakov še povsem realno dosegljiv cilj? In da bi bilo vse še huje, jih zdaj le nekaj dni po finalu pokala čaka še mestni derbi z Romo, ki že dolgo ni bil pomembnejši, da ne bo pomote. Rimska tekmeca na lestvici namreč loči le točka, Roma ima eno več in zaseda zadnje mesto, ki še neposredno vodi v ligo prvakov.

"Neverjetno je, da smo bili kaznovani, ker smo se prebili v finale," z glavo zmajuje trener Lazia Stefano Pioli, a se zaveda, da ne more spremeniti ničesar: "Nesmiselno bi bilo izgubljati energijo z nečim takšnim, vseeno pa nismo zadovoljni. No, je pa nekdo že moral imeti dober razlog, ko je finalno tekmo sprva delegiral 7. junija ..." Ali povedano drugače: kdo te bo sploh cenil, če se niti sam ne … Sploh tedaj, ko imaš razlog za to.