Kar zadeva nogomet, tako imenovana Kristusova leta niso mačji kašelj. Mnogi odlični nogometaši z veličastnimi karierami so že pred 33. rojstnim dnevom močno popustili, izgubili moč in spretnost ter postali blede sence svojih nekdanjih veličin. In še mnogi bodo, o tem ste lahko prepričani. Nikar ne stavite, da bo Lionel Messi leta 2020 še vedno blestel z vsem, s čimer je blestel v svojih najboljših časih in s čimer navsezadnje blesti tudi danes, ko je tem časom zelo zelo blizu.
Povprečno trajanje karier se sicer podaljšuje, a kljub temu je s staranjem izjemno težko zadržati raven iz tretjega desetletja življenja, sploh če se pri svojem slogu igre v veliki meri zanašaš na take ali drugačne fizične sposobnosti. Ni dvoma, Zlatan Ibrahimović je v tem pogledu (oziroma tudi v tem pogledu) posebnež. Lahko se še tako zelo potrudite, zelo težko boste našli omembe vredno razliko med 25-letnim ali 28-letnim švedskim sinom bosanskih staršev in njegovo podobo pri današnjih 33 letih.
Splošna ocena je, da je visokorasli napadalec danes vsaj tako dober, kot je bil kadarkoli, in da zmore popolnoma vse tisto, kar je zmogel v letih, ki bi po biološki, sociološki in nogometni definiciji morala biti njegova najboljša. Marsikdo bi celo rekel, da zmore še nekoliko več in da je še nekoliko bolj dominanten ter v večini pogledov še boljši. Ne da bi se opredelili na temo slednjega, pa ne more biti nobenega dvoma o tem, da gre še vedno za igralce iz majhne skupine najboljših na svetu in morda celo za nekoga, ki z individualnimi zmožnostmi k napredku neke ekipe prispeva več kot kdorkoli vključno z omenjenim Messijem in z njegovim "prijateljem" Cristianom Ronaldom.
MRTVA ČRKA NA PAPIRJU
Kar zadeva hitrost, tudi v 34. letu napadalčevega življenja velja, da je z žogo v nogah sposoben navdušujoče švigniti mimo nasprotnih branilcev, pa naj gre za še tako hitre predstavnike te vrste. Ibra je bil vedno neverjetno hiter za svojo višino ter konstitucijo in resnično ni videti, da bi na tem področju z leti karkoli izgubil. Enako velja za njegovo moč v dvobojih, ki so bili in ostajajo eno od njegovih najmočnejših orožij.
Vzdržljivost te vrste z leti že tako ali tako izginja v manjši meri kot nekatere druge lastnosti (ali celo sploh ne), pri Zlatanu pa je to še toliko bolj izrazito. Ne glede na to, koliko ste stari, poskusite mu biti kos, ko se zagradi s hrbtom ter na tak način ščiti žogo, in zelo dobro boste videli, o čem govorimo. Še vedno (ali pa celo bolj kot kadarkoli) gre za skalo brez primere, na katero se žoga lepi, hkrati pa se od nje stvari in ljudje (tudi kadar gre za mojstre svojega poklica) kar odbijajo. S tako imenovano skočnostjo je drugače, z leti bi morala izrazito nazadovati, a v Ibrahimovićevem primeru o čem takem ni ne duha ne sluha in ne more biti govora niti v blodnjah.
Na eni strani, ko gre za igro z glavo na kateremkoli delu igrišča; pred nasprotnikovimi vrati, pred lastnim vratarjem kot prvi branik ob prekinitvah ali v polju, kjer je dvoboj z njim pogosto nemogoče dobiti. Na drugi strani pa, ko gre za tipično Zlatanove poteze, po katerih se od ostalih nogometašev razlikuje še v večji meri kot po čemerkoli drugem. Jasno, gre za njegove akrobacije in kung fu udarce, ki so še vedno sestavni del predstav bosanskega Šveda in pri katerih kakršnegakoli nazadovanja pri prožnosti telesa ni opaziti. Najverjetneje zato, ker ga preprosto ni. Resnično se zdi, kot da se najslavnejši nogometni Kristus sploh ne stara in da so njegova leta, ki sovpadajo z odrešenikovimi, zgolj mrtva črka na papirju.
NAKLJUČNA IN NENAKLJUČNE
Tudi njegova uspešnost je temu primerna. Je najboljši strelec milijonarskega PSG-ja, od nedavnega tudi vodilne ekipe francoskega prvenstva, in kljub dolgotrajni poškodbi, zaradi katere je izpustil velik del jeseni, tudi drugi strelec ligue 1. Po navadi so z njim na igrišču Parižani povsem druga, neprimerno bolj nevarna ekipa in njegovi zadetki so zelo pogosto pomembni, če že ne prelomni. Še bolj očiten pa je Zlatanov vpliv v švedski izbrani vrsti, ki se že nekaj časa zanaša zgolj nanj. Brez Ibrahimovićevega prispevka bi šlo za tako povprečno moštvo, da tudi v povprečni skupini ne bi imelo pravih možnosti za neposredno uvrstitev na evropsko prvenstvo.
Samo po njegovi zaslugi pa so Švedi v preteklem ciklu prilezli do dodatnih kvalifikacij (in imeli nato portugalsko smolo z žrebom), zdaj pa se na lestvici skupine G držijo za senzacionalno Avstrijo in bodo na drugem mestu ostali ne glede na razplet dvoboja Črne gore in Rusije za zeleno mizo. Pri tem pa lahko z gotovostjo trdimo, da bi bilo drugače, če pretekli petek Ibra ne bi dosegel obeh zadetkov za ključne tri točke, pri čemer je veliki zvezdnik nato mimogrede dodal še gol na prijateljski tekmi. Čeprav je v četrtfinale napredoval brez njega, PSG že zdaj močno obžaluje Zlatanovo odsotnost na prvem srečanju s Chelseajem in vsakomur je jasno, zakaj je tako.
Pri tem pa je zelo zanimivo, da ta odsotnost ni povezana z Ibrahimovićevo pregovorno problematičnostjo. Kar pa ne pomeni, da je igralec, ki se ni postaral, do Kristusovih let odrasel. Daleč od tega, tista londonska izključitev je bila nepravična precej po naključju, medtem ko edini pravi minus tega izjemnega igralca enako kot vedno do zdaj ostaja veliko povsem nenaključnih prestopkov tako na igrišču kot ob njem. Saj jih poznate, tudi v zadnjem času je bilo o njih ogromno govora.
