Dosegel ni praktično ničesar, in čeprav se mu trenutno ponuja priložnost za vsaj en resnično viden podvig, se lahko zgodi, da v tem pogledu tudi ta sezona ne bo prinesla posebne spremembe. A vendar je Karim Bellarabi nogometaš, o katerem govori vsa Nemčija in ki je zelo odmevno novo pogodbo z zdajšnjim klubom podpisal le zato, da bi ga bolje prodali v še precej večje, mnogo bolj ugledno okolje.
Je mogoče izpasti v drugo ligo in pustiti izjemno dober vtis? Na kolektivni ravni zagotovo ne, na individualni pa se ni zgodilo prvič. Včasih je kaka ekipa preprosto tako nekonkurenčna, da en sam nogometaš ne glede na odlične, celo navdušujoče predstave zadeve ne more dovolj spremeniti. V Berlinu rojeni sin Maročana in Nemke je zelo svež in zelo dober primer.
V Braunschweigu je na zelo podobnem igralnem položaju, na katerem si kruh danes služi donedavni igralec ljubljanske Olimpije Nik Omladič, 24-letni Bellarabi prepričal vse. Zanj je bila to nadvse pomembna sezona. Potem ko je ravno v tamkajšnjem Eintrachtu zrasel in odrasel, ga je leverkusenski Bayer, ki je njegovo pogodbo odkupil že leta 2011, v levje mesto vrnil na ključno preizkušnjo.
Izjemno nadarjeni ofenzivni vezist je v Braunschweigu zablestel kot član tretjeligaškega kluba, v Leverkusnu je njegovo napredovanje zavirala huda poškodba in po okrevanju se je moral dokazati. V Bayerju za kaj takega po daljši odsotnosti, logično, ni bilo prostora, medtem ko je Karimovo domače okolje ponujalo idealno priložnost. Idealno tako zaradi domačnosti kot zaradi dejstva, da je Eintracht preteklo sezono začel med elito in je ponujal preizkušnjo na najvišji ravni.
Preizkušnjo, ki jo je, kot rečeno, maroški Berlinčan opravil z odliko. V nemški prestolnici farmacevtske industrije zato ni bilo niti najmanjšega dvoma. Dobili so potrditev, da so tri leta poprej videli prav, in brez zadržkov so se odločili, da bodo mladeniča v dresu Bayerja porinili v ogenj še večjih razsežnosti.
V Braunschweigu v tem tekmovalnem obdobju ponovno gledajo drugo ligo in med drugim si Bellarabijeve čevlje natikajo tudi omenjene slovenske noge. Ti čevlji pa so iz dneva v dan večji; verjetno so celo večji, kot je pričakoval katerikoli navijač Eintrachta in kot si je drznil želeti kdorkoli v Leverkusnu. Karim se je na stadionu BayArena precej več kot le znašel. Njegove številke povedo ogromno, njegova splošna podoba še več, njegov trenutni status tako v nemškem nogometu kot v beležnicah odgovornih mož največjih evropskih klubov največ.
Če spadate med površne opazovalce nogometnega dogajanja, ste ga morda prvič zares opazili v sredo, ko je z izjemno predstavo popeljal Bayer do zmage nad španskim prvakom in evropskim podprvakom Atleticom na prvi tekmi osmine finala lige prvakov. Bellarabi ni zablestel le z bliskovito akcijo in čudovito asistenco s peto ob edinem zadetku, blestel je v vseh pogledih in do zdaj najširšemu občinstvu pokazal, za kakšnega igralca gre.
Torej tudi tistim, ki opazujejo (ali opazujete) površno in vas je zdramila šele tako odmevna tekma. Za vsaj malce bolj poučene pa je to srečanje prišlo le kot potrditev kristalno jasnega: Karim je zrasel v nekaj zelo vročega, pri tej rasti se ne ustavlja in razumljivo je vse, kar se mu je dogajalo v zadnjih mesecih in se mu dogaja v zadnjih dneh. Vzročno-posledično boste zadeve znali zložiti sami, mi vam ponujamo le nekaj dejstev.
Še preden je začel navduševati širše množice in še preden bi se lahko zganila domovina njegovega očeta, je postal članski nemški reprezentant. Pa ne le zato, da bi ga Nemčija za vsak primer speljala Maroku; ima že štiri nastope za izbrano vrsto svetovnih prvakov, zelo kmalu jih bo imel še precej več in vse si popolnoma zasluži. Še več kot to.
V bundesligi je priložnost dobil že na prvi tekmi v letošnji sezoni, navdušil in od tedaj odigral vseh 23 prvenstvenih srečanj. Vse v udarni enajsterici in večino izjemno dobro ter izredno uspešno, o čemer zelo dobro govori že gol podatek o vsega spoštovanja vrednih devetih zadetkih in kopici asistenc. V preteklem tekmovalnem obdobju so bili z njegovim učinkom zelo zadovoljni že ob treh zabitih golih, kajti v večji meri je veljal za igralca, ki nasprotne ekipe spravlja v velikanske težave z odpiranjem prostora in prodori.
V Leverkusnu je ta del svoje igre še nadgradil in ga še nadgrajuje, hkrati pa je začel zadevati kot za stavo. V bundesligi je vsaj toliko odličen strelec kot odličen kreator, v ligi prvakov pa je izjemno zaslužen za dosedanje dosežke Bayerja z le enim golom, a s še nekoliko boljšimi predstavami na drugih področjih.
Pod črto Bellarabija mnogi postavljajo takoj za največje zvezdnike Bayerna in belgijskega fenomena iz vrst Wolfsburga Kevina De Bruyna, nekateri ga postavljajo celo ob njihov bok. Skratka, na nemški sceni je le malo tako velikih čevljev. Morda se na začetku sezone še ni zdelo, toda sčasoma so zrasli in v Braunschweigu se danes zelo dobro zavedajo, koga in kaj so imeli.
Le vprašajte Omladiča. Zraslo pa je še marsikaj drugega. Jasno, tudi nogometaševa cena, ki jo je Bayer ravno pred prvim srečanjem z Atleticom zavaroval z novo pogodbo do leta 2020. Bojda z odškodninsko klavzulo, po nekaterih zagotovilih brez nje, vsekakor pa z zavedanjem, da ga v BayAreni ne bodo zadržali prav dolgo. Prav mogoče je, da le do letošnjega poletja, kajti prav tako je izrazito zraslo zanimanje tistih, ki na podobna odkritja vedno najbolj prežijo. V tem trenutku se največkrat omenja Manchester United, a lahko ste prepričani, da se je lov s številnimi lovci šele dobro začel.