A vendar o Falcau, kakršnega smo poznali, preden si je strgal križne vezi in ostal brez nastopa na svetovnem prvenstvu v Braziliji, ni ne duha ne sluha. Ob obletnici njegove poškodbe lahko trdimo, da se nikoli ni zares vrnil, in si v zvezi s tem postavimo cel kup perečih vprašanj.
Bilo je pred natanko letom dni. Bil je 22. januar preteklega leta 2014 in tako kot v teh dneh so tudi tedaj igrali uvodno (vsaj z zornega kota prvoligašev) fazo najbolj množičnega nogometnega tekmovanja na svetu, francoskega nacionalnega pokala.
Takrat še ambiciozni Monaco je imel srečo z žrebom in je imel opraviti z amatersko ekipo Chasselay, s katero zagotovo ne bi imel nikakršnih težav ne glede na igralce, ki bi jih poslal na igrišče. Toda v igri usode in naključij se je trenerski štab kluba iz kneževine odločil, da se bo povsem nepomembnega srečanja lotil z večino svojih zvezdnikov, in je v udarno enajsterico uvrstil tudi Radamela Falcaa.
RADAMEL FALCAO GARCIA
rojen: 10. februar 1986
kraj rojstva: Santa Marta, Kolumbija
višina: 177 cm
kariera: Lanceros Boyaca (1999–2001), River Plate (2001–2009), Porto (2009–2011), Atletico Madrid (2011–2013), Monaco (2013–2014), Manchester Unied (2014–...)
reprezentanca: 54 tekem, 21 zadetkov
uspehi: argentinski prvak (2008), portugalski prvak (2011), zmagovalec portugalskega pokala (2010, 2011), portugalski superpokal (2010, 2011), zmagovalec lige Europa (2011, 2012), zmagovalec španskega pokala (2012), evropski superpokal (2012)
Dobil je gladko zmago, toda izgubil je precej več. Predvsem pa je ogromno izgubil kolumbijski napadalec, ki je v tistem trenutku veljal celo za najboljšega na svetu. Prekršek poklicnega učitelja in amaterskega branilca je privedel do najbolj zloglasne poškodbe v nogometnem svetu in ob strganih križnih vezeh je bilo takoj jasno, da je Kolumbijec ostal brez svetovnega prvenstva in da ga čaka izjemno dolgo ter naporno okrevanje.
V fanatični želji celotne države je Tiger, kot mu pravijo, sicer poskusil nemogoče, a v skladu z napovedmi je kolumbijska izbrana vrsta mundijal odigrala brez njega in ga v svojih vrstah ponovno pozdravila šele na jesenskih prijateljskih tekmah. Torej le nekaj dni zatem, ko se je vrnil na igrišča in ko se je praktično hkrati s to vrnitvijo odločil, da bo klubsko kariero nadaljeval v Manchester Unitedu.
Tam vse do danes prave sreče ni našel, o tem ne more biti niti najmanjšega dvoma, oziroma ni našel niti samega sebe, zaradi česar so ocene, da se nikoli ni zares vrnil, resnično primerne. Zdravniška spričevala resda pravijo, da je vse v najlepšem redu, a na Old Traffordu nikakor ne gledamo igralca, ki je tako zelo navduševal v Portu, Atleticu in tudi Monacu.
Zaradi kroničnih težav s fizično pripravljenostjo dobiva precej manj priložnosti, kot je bilo pričakovati in kot si jih je želel. Kadar jih dobi, pa jih pogosto ne zna izkoristiti in je z zgolj tremi zadetki na strelski ravni Anderja Herrere, ki je poleti k Manchester Unitedu prišel kot okrepitev na povsem drugem področju. Falcao pogosto ni nevaren, kaj šele da bi bil rušilen in neustavljiv, tako kot je bil na prejšnjih delovnih mestih.
Na redkih tekmah se spravlja v priložnosti in je, kadar mu gre na tem področju nekoliko bolje, kronično neuspešen. Tako kot pretekli konec tedna proti QPR-ju, ko je po daljšem času dobil možnost igrati v začetni enajsterici, prišel do priložnosti, a bil kar daleč od kakšnega zadetka. Na začudenje vsakogar, ki tega napadalca pozna že več let in ga je spremljal pred poškodbo.
In z logično posledico v podobi vprašanj, kaj za vraga se je zgodilo, kaj za vraga se dogaja in kaj za vraga se bo dogajalo. Je preveč hitel pri lovu na nemogoče in je zaradi tega, preden je v zvezi z nastopom na svetovnem prvenstvu izobesil belo zastavo, preskočil nekatere ključne faze okrevanja po taki poškodbi? Morda, mnogi se nagibajo k taki razlagi. Je imel smolo z Monacom, ki se je poleti praktično razpadel, in je namesto o sistematičnem zaključku zdravljenja razmišljal zgolj o pobegu iz kneževine? Tudi taka razlaga zveni logično, še bolj logično pa zveni kombinacija obeh do zdaj zapisanih teorij.
V neposredni zvezi z okrevanjem pa velja upoštevati vsaj še eno, in sicer primerjavo med tokratnim okrevanjem ter okrevanjem pred slabim desetletjem. Ni naključje, da je kot strela z jasnega zaslovel pri relativno poznih 24 letih; po poškodbi križnih vezi leta 2006 se je vračal zelo dolgo in morda je njegovo telo pač narejeno tako, da tak čas potrebuje.
Ker je zdaj osem let starejši, sta primerni celo vprašanji, ali bi pot do popolnega okrevanja utegnila biti še daljša in ali je po njej sploh mogoče priti do cilja. Je mogoče, da nikoli več ne bomo videli Falcaa, ki je bil jamstvo za zadetek in ki si ga je v svojem napadu želela vsaka ekipa? Zagotovo je treba razmišljati tudi v tej smeri, zagotovo se s tem razmišljanjem vsaj spogledujejo neposredno vpleteni in zagotovo predstavlja ta možnost eno od izhodišč za razpravo o Kolumbijčevi klubski prihodnosti.
Manchester United je že za enoletno izposojo velikega zvezdnika plačal ogromno denarja, še precej višji znesek pa bo moral nakazati ob koncu te sezone, če bo želel Falcaa obdržati in z njim podpisati dolgoročnejšo pogodbo. Večina je prepričana, da rdeči vragi v tem trenutku svoj dozdajšnji vložek obžalujejo in se za nadaljnjega nikakor ne bi odločili. V tej večini pa je deljeno mnenje o tem, ali so se odgovorni na podlagi do zdaj videnega že odločili dokončno ali bodo počakali na nadaljnje predstave pregrešno dragega napadalca in končno odločitev sprejeli pozneje.
V vsakem primeru so boljše predstave in več zadetkov v interesu glavnega junaka zgodbe, in to ne le zaradi gole želje po doseganju najbolj logičnih ciljev vsakega nogometaša. Če United še razmišlja in če si on želi ostati, potem se mora v luči prihodnosti izkazati zaradi tega. Če ga je United že odpisal in bo poleti potreboval nov klub, pa se mora izkazati po tej logiki.
Na eni strani ste namreč lahko prepričani, da v Monacu ne bo želel ostati, na drugi strani pa, da bi v tem trenutku težko našli zares velik klub, ki bi bil pripravljen na tako negotovo naložbo. Nihče ne bi večje vsote denarja odštel za igralca, ki je na današnji 22. januar v veliki meri še vedno pri prejšnjem 22. januarju.
