To tekmovanje je v preteklosti izstrelilo številne zvezdnike največjega globalnega formata, po vsej verjetnosti bo tako tudi letos, izrazita posebnost tokratne izvedbe pa je veliki zmagovalec, ki ga je prvenstvo dobilo že pred začetkom. Zmagovalec z imenom Angel Correa.
Argentinski napadalec je preteklo pomlad dopolnil šele 19 let, a je že obnorel svojo domovino, področje celotne Južne Amerike in tudi marsikoga na naši strani Atlantskega oceana. V dobrem letu svojega profesionalnega udejstvovanja se je namreč uveljavil kot eden največjih talentov najbolj nogometne celine in posledično tudi kot eden najbolj zaželenih južnoameriških mladeničev v očeh uglednih evropskih klubov. Nič čudnega, ko pa je v zelo rani starosti zablestel tako v argentinskem prvenstvu kot v slovitem pokalu libertadores, pri čemer je v slednjem odigral pomembno vlogo pri pohodu matičnega San Lorenza do zgodovinskega naslova celinskega prvaka. Na duhovni ravni je večina uspeh pripisovala pomoči najslavnejšega navijača tega kluba, papeža Frančiška, na konkretni ravni pa so bile zasluge razdeljene med nogometaše in najstniku so pripadle izjemno velike. Tako zaradi njegovih zadetkov kot na splošno zaradi iger, ki so navdušile po vseh kriterijih. In čeprav mladenič zaključka tekmovanja ni dočakal v majici poznejšega zmagovalca. Če bi bilo vse normalno, bi ga dočakal v Madridu. Ker ni bilo, pa ga je dočakal v bolnišnici, do česar bomo prišli malce pozneje. Najprej Madrid, kjer je bilo lansko pomlad vse v znamenju obračuna tamkajšnjih klubov v lizbonskem finalu lige prvakov in kjer je Atletico ob koncu maja preživljal sladko-grenke dneve.
ZDRAVNIKI SO ODKRILI TUMOR
Za sladek del je seveda poskrbela najboljša sezona v klubski zgodovini, ki se je končala z veličastnim slavjem v španskem prvenstvu in z omenjenim finalom najbolj prestižnega klubskega tekmovanja. Za grenkega pa kajpak razplet nepozabne tekme v portugalski prestolnici, na kateri so rdeče-beli še globoko v sodniškem podaljšku vodili, a nato ostali praznih rok. Kakorkoli že, ravno v tistih dneh so v Atleticu začeli razmišljati o gradnji ekipe za novo (torej za aktualno sezono), pri tem pa so iskali nogometaše, ki bi po napovedanem odhodu nekaterih zvezdnikov ohranili ekipo na podobno visoki ravni. Enega takih so trener Diego Simeone in njegovi nadrejeni našli prav v Correi, s San Lorenzom so takoj dosegli dogovor o odkupu, toda nato so se stvari pošteno zapletle. Pa smo pri bolnišnici. Nogometaš je živel svoje sanje in čakal na podpis pogodbe z aktualnimi španskimi prvaki ter evropskimi podprvaki, a je zdravniški pregled odkril izjemno redko obliko tumorja na nogometaševem srcu in ustavil precej več kot le pogovore o prestopu. Ustavil je kariero, ustavil je sanje, ustavil je mladeničev svet, obstajala pa je seveda tudi nevarnost, da bo ustavil njegovo življenje.
DOBIL ZELENO LUČ
A vendar je Angel imel svoje angele varuhe, njegovo rešeno življenje se postavlja na noge, njegova kariera se vrača v tirnice, danes pa celo postaja udeleženec prvenstva, ki se začenja v Urugvaju. Kako? Pojdimo po vrsti. Najprej so svoje opravili zdravniki, ki so izvedli brezhibno operacijo in mladeniča postavili na pot popolnega okrevanja. Izkazala sta se tako San Lorenzo kot Atletico, ki sta pri tem okrevanju sodelovala po svojih najboljših močeh in fantu, ki bo marca dopolnil 20 let, resnično nudila vsega občudovanja vredno pomoč. Španski prvak je šel decembra še korak dlje, saj je držal besedo, v Argentino nakazal dogovorjen znesek in z nogometašem ob zdravniški zeleni luči za normalno nadaljevanje kariere podpisal obljubljeno pogodbo. Nato pa sta na sceno stopili še argentinska nogometna zveza in znotraj nje vodstvo mlade reprezentance, ki sta pokazala tako izjemno širokogrudnost kot tudi brezmejno vero v Angelov talent.
NE LE NA SEZNAMU, TEMVEČ KAR KAPETAN
Čeprav je do zdaj zgolj treniral in ni bil niti blizu igranju na kakršnikoli tekmi, se je znašel na seznamu 23 nogometašev, ki bodo na turnirju v Urugvaju imeli pravico nastopa. Pa ne samo to, selektor Humberto Grondona je velikemu upu argentinskega, južnoameriškega in svetovnega nogometa dal še več. "Ko sem pred slabim letom začel načrtovati naš nastop na tem tekmovanju, je bil Correa v mojih mislih eden glavnih adutov. In ker zdravniki pravijo, da je popolnoma pripravljen za igranje nogometa na najvišji ravni, ne vidim razloga, da bi se ta moj pogled spremenil," je dejal šef strokovnega štaba ene od favoriziranih reprezentanc in napovedal: "Ne samo član reprezentance, Angel bo član udarne enajsterice in tudi kapetan ekipe. Bil bi v vsakem primeru, zaradi svojega pogumnega boja z boleznijo in junaškega okrevanja pa si to zasluži še nekoliko bolj." Ob tem je seveda povsem primeren poklon nogometašu, selektorju in še komu.
Kot je primerna tudi začetna ugotovitev, da je turnir že dobil svojega prvega (in v več pogledih velikega) zmagovalca. A če želite, si kajpak lahko postavite tudi vprašanji, ali je Grondona pretiraval in ali je po nepotrebnem dal prednost igralcu, ki si tega ni zaslužil na igrišču, temveč po nekih povsem drugih kriterijih. Ni dvoma, pomisleki na temo patetičnega škodovanja tekmovalnemu vidiku so primerni, čeprav jih boste v Argentini le stežka našli. Še bolj pa bodo, če se bo izkazalo, da selektor nima prav pri zagotavljanju, da se nikakor ni odločil le z dobrim srcem, temveč tudi s prepričanjem, da lahko Correa tudi neposredno po okrevanju reprezentanci da več kot njegovi konkurenti za mesto v njej.
