Sicer so tudi tokrat stvari pod črto enake, saj se točkovna razmerja med najboljšimi niso spremenila. Toda pot do ohranitve statusa quo je bila precej bolj zanimiva, precej bolj dramatična in precej bolj stresna. Slednje še posebej za navijače Manchester Cityja.
"Vsi so videli, da je bila enajstmetrovka. No, z izjemo sodnika Taylorja, ki tako ali tako spada med najboljše v svojem poklicu. To je bila huda napaka, ki bi nas utegnila zelo drago stati. Za začetek jo bomo plačali z izgubo prednosti," je besnel trener Chelseaja Jose Mourinho, potem ko je njegovo moštvo gostovanje v Southamptonu zaključilo z izidom 1:1. Do neke mere je imel portugalski strateg prav.
Njegov izpad se je nanašal na akcijo v 55. minuti, ko je pri že omenjenem izidu 1:1 prodiral Cesc Fabregas in ko se je sodnik Taylor namesto za najstrožjo kazen v korist londonskih modrih odločil za rumeni karton zaradi simuliranja. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da je naredil napako, toda neposredne krivde za Chelseajev spodrsljaj mu v nasprotju z Mourinhom vendarle ne bi pripisali. Niti malo namreč ni bil odgovoren za zaostanek, v katerem so se Londončani znašli v 17. minuti, in za nesposobnost gostujoče ekipe v lovu na zmagovit zadetek. Eden Hazard je zelo lepo zadel za izenačenje, nato pa se je njegova ekipa v drugem polčasu bolj kot ne zaletavala v trden zid in brez pravih idej le redko prihajala do priložnosti.
V tem pogledu si je bil Chelsea v veliki meri kriv sam, kot bi si bil sam kriv tudi v primeru, da bi izgubil skorajda ves preostanek prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Torej če bi prišlo do izgube, o kateri je bil Mourinho neposredno po tekmi prepričan, kot je bilo le mogoče biti. Če je o vsem ostalem mogoče razpravljati, o trdnosti Mourinhove vere v to, da se bo Chelseajeva prednost stopila s treh na zgolj eno točko, preprosto ni mogoče dvomiti. Pa ne le Mourinhova, ta vera je bila vsesplošna in bila je skrajno logična. Bila bi celo v primeru, da se ob koncu dvoboja Chelseaja in Southamptona domače srečanje Manchester Cityja z zelo skromnim Burnleyjem sploh še ne bi začelo. In je bila še toliko bolj, ker sta moštvi na stadionu Etihad tedaj že odigrali prvi polčas in ker so sinje modri proti eni najslabših ekip v ligi vodili z navidez neulovljivih 2:0.
Stvari so se zdele jasne. Potem ko je City zaostanek z osmih točk znižal na šest in s šestih na tri, mu dodatno znižanje na zgolj eno preprosto ni moglo uiti. Ne ob vodstvu z 2:0 in ne proti eni najslabših ekip v ligi. A vendar do tega premika na veliko veselje Mourinha, njegovih varovancev in navijačev Chelseaja ter na nejevero vseh vpletenih ni prišlo.
Branilci naslova angleških prvakov so zagotovo izvedeli za spodrsljaj londonskih modrih in zagotovo se je zgolj točka zaostanka na zaključku koledarskega leta ter s tem tudi na koncu prve polovice prvenstva zdela neizbežna. Kaj pa se je zgodilo potem? Nekateri govorijo o popolnem padcu zbranosti, drugi o strahu pred nemogočim, tretji o veliki neodgovornosti. Verjetno je šlo za skupek vsega naštetega in še česa, zaradi katerega se je City v drugem polčasu povsem izgubil in dejansko dopustil nemogoče, neverjetno, nepredstavljivo.
Burnley je zadel že povsem na začetku drugega dela in že s tem med domačo ekipo zagotovo vnesel nekaj negotovosti, ta negotovost pa je sčasoma prešla v nekontrolirano paniko, ki se ni mogla končati drugače kot s senzacionalnim izenačenjem in velikim slavjem gostujočega palčka. Ter seveda popolno poklapanostjo aktualnih prvakov, ki so igrišče zapustili povsem potolčeni in ki niso znali pojasniti, kaj za vraga se jim je primerilo. So se pa kajpak zelo dobro zavedali tega, kar v en glas poudarjajo opazovalci otoškega nogometnega dogajanja. Namreč da si moramo z nogometaši Manchester Cityja na čelu vsi skupaj zelo dobro zapomniti današnji dan in današnji točki, ki so ju sinje modri tako nespametno izgubili.
Čeprav je do konca prvenstva še zelo daleč in čeprav se začenši s krogom na novega leta dan lahko zgodi še marsikaj, bi se tokratni razplet na meji verjetnega utegnil izkazati za enega od odločilnih, morda celo za ključnega. Verjetno prav v boju s Chelseajem, ki je kajpak ostal pri treh točkah prednosti. In precej manj verjetno v boju z Manchester Unitedom ki je odprl včerajšnji spored s komaj rešenih 0:0 na gostovanju pri Tottenhamu.
19. krog angleškega prvenstva
TOTTENHAM - MANCHESTER UNITED 0:0
SOUTHAMPTON - CHELSEA 1:1 (1:1)
1:0 Mane (17), 1:1 Hazard (45+1)
ASTON VILLA - SUNDERLAND (0:0)
HULL CITY - LEICESTER CITY 0:1 (0:1)
0:1 Mahrez (32)
MANCHESTER CITY - BURNLEY 2:2 (2:0)
1:0 Silva (23), 2:0 Fernandinho (33), 2:1 Boyd (47), 2:2 Barnes (81)
QPR - CRYSTAL PALACE 0:0
STOKE CITY - WEST BROM 2:0 (0:0)
1:0 Diouf (51), 2:0 Diouf (66)
WEST HAM - ARSENAL 1:2 (0:2)
0:1 Cazorla (41), 0:2 Welbeck (44), 1:2 Kouyate (54)
NEWCASTLE - EVERTON 3:2 (1:1)
0:1 Kone (5), 1:1 Cisse (34), 2:1 Perez (51), 3:1 Colback (68), 3:2 Mirallas (84)
LIVERPOOL - SWANSEA 4:1 (1:0)
1:0 Moreno (33), 2:0 Lallana (51), 2:1 Sigurdsson (52), 3:1 Lallana (61), 4:1 Shelvey (69, ag)
LESTVICA
1. Chelsea 19 14 4 1 41:14 46
2. Man. City 19 13 4 2 41:17 43
3. Man. United 19 10 6 3 33:19 36
4. Southampton 19 10 3 6 32:15 33
5. Arsenal 19 9 6 4 34:23 33
6. West Ham 19 9 4 6 30:23 31
7. Tottenham 19 9 4 6 24:24 31
8. Liverpool 19 8 4 7 26:25 28
9. Swansea 19 8 4 7 24:23 28
10. Newcastle 19 7 5 7 22:28 26
11. Stoke City 19 7 4 8 21:23 25
12. Everton 19 5 6 8 29:31 21
13. Aston Villa 19 5 6 8 11:22 21
14. Sunderland 19 3 11 5 16:27 20
15. QPR 19 5 3 11 21:34 18
16. West Brom. 19 4 5 10 18:28 17
17. Hull City 19 3 7 9 18:26 16
18. Crystal P. 19 3 7 9 20:30 16
19. Burnley 19 3 7 9 14:29 16
20. Leicester 19 3 4 12 17:31 13