Teža (zelo) temne strani

Enega bo seveda dala mariborska skupina, v kateri se za napredovanje na daljavo borita Sporting in Schalke, širši evropski javnosti pa je po vseh kriterijih precej bolj zanimiv neposreden obračun v skupini E oziroma skoraj neposreden, kajti ne gre pozabiti, da ima dvoboj Rome in Manchester Cityja tudi tretjo, rusko, spremenljivko.

Z gledišča gostiteljev izrazitega vrhunca današnjega sporeda so stvari jasne oziroma so jasne vsaj v tej meri, da je sinovom volkulje kristalno jasno, kaj jim prinaša nocojšnja zmaga. V krogu treh ekip z enakim številom točk bi se Roma s polnim izkupičkom logično dvignila nad manchestrske sinje modre, hkrati pa bi bila zaradi zmage v seštevku medsebojnih dvobojev zagotovo pred moskovskim CSKA-jem.

Tudi če bi Rusom uspelo na gostovanju premagati Bayern in celo če bi jim to uspelo s še tako veliko razliko, bi Rimljani ostali spredaj in bi se uvrstili med šestnajst najboljših ekip stare celine. To dejstvo je pomemben kapital in na stadionu Olimpico se tega dobro zavedajo.

Odločeni so, da se ne bodo podali po poti matematičnih permutacij in da bodo ostali gospodarji svoje usode. "Položaj v skupini je tako zapleten, da je naše izhodišče izrazit privilegij. Kot edini imamo stvari v svojih rokah, kot edine nas zmaga zanesljivo vodi v osmino finala in moramo storiti vse za to, da te prednosti ne bi vrgli. Zmaga mora biti in je naš edini cilj, kajti v vseh ostalih primerih bi se zadeve tako zelo zapletle, da bi bile bolj kot ne v rokah višjih sil," poudarja trener Rome Rudi Garcija in ima v vseh pogledih prav.

Glede privilegija, glede nujnosti osredotočenja na zmago in glede zapletenosti vseh ostalih razpletov. Italijanskega predstavnika v teoriji v nadaljnje tekmovanje lahko odpelje tudi remi, a gre za enačbo, v kateri je mogoče napredovati zgolj po sreči, nikakor ne načrtovano. Če bi namreč Roma remizirala, bi se v nadaljnje tekmovanje zanesljivo uvrstila zgolj v primeru, če bi remizirala tudi CSKA in Bayern.

Praznih rok bi ob neodločenem izidu zagotovo ostala, če bi CSKA-ju uspelo zmagati, medtem ko bi se ob zmagi Bayerna odprla neka povsem tretje enačba. V njej bi Rimljane v izločilne boje vodil remi brez doseženih zadetkov, medtem ko bi izidi 1:1, 2:2, 3:3 in tako naprej v osmino finala poslali Manchester City.

Saj smo vam rekli, da je zapleteno. In to je bil šele zorni kot Rome, ki je zapleten še najmanj in ki, kot rečeno, edini ponuja povsem premočrtno rešitev. Iz do zdaj zapisanega seveda lahko izpeljete, kaj bi ob lastni zmagi za napredovanje potreboval CSKA, vsi upi in sanje o napredovanju Manchester Cityja pa se kajpak začnejo s predpostavko, da bo Bayern na tekmi, ki mu ne prinaša ničesar, opravil delo v skladu s svojo mogočnostjo in da do ruskih treh točk sploh ne bo prišlo.

Živeti s tako predpostavko seveda ni preprosto, a po številnih grehih sinje modrim kaj drugega preprosto ne preostane. Morajo se zanesti na Bavarce, se skušati čim manj obremenjevati z grožnjo ruskega uspeha in se osredotočiti na lov na lastno zmago.

Ko oziroma če bo vse to izpolnjeno, pa bosta svoje dodala še neugodnost nasprotnika in breme zelo temne strani projekta, ki na domači sceni velja za veliko uspešnico. Ob dveh naslovih angleškega prvaka je Manchester City do zdaj le enkrat prišel do osmine finala lige prvakov in še nikoli dlje, kar ga postavlja pod velikanski pritisk, zaradi katerega je današnja naloga še težja in še bolj kompleksna. In zaradi katerega se je kljub zelo dobri formi, ki jo City kaže v angleškem prvenstvu, nanj preprosto nemogoče zanesti.

Sploh brez poškodovanega prvega zvezdnika Sergia Agüera, čigar odsotnost kajpak predstavlja dodatno vodo na rimski (in na neki skrajno čuden način tudi na moskovski) mlin. Seštevek vsega pa obljublja dve uri čiste drame največjih razsežnosti, s katero se dogajanje v ostalih skupinah ne more primerjati.

Tudi ne dogajanje v skupini F, ki resda prinaša zvezdniški obračun Barcelone in PSG-ja, a zgolj obračun za neprimerno manj pomembno prvo mesto v skupini, ne za napredovanje.