Ponovno zadnji oktobrski konec tedna. Ponovno bomo premaknili uro, ponovno se učenci veselijo prvih počitnic in ponovno so nogometni navdušenci na trnih. Tako kot lani ta vikend prinaša največ, kar lahko ponudi ligaški nogomet.
Prvi el clasico letošnjega tekmovalnega obdobja je prvemu lanskemu podoben še po enem kriteriju, in sicer ga je ponovno s prednostjo dočakala Barcelona. Z nekoliko manjšo, a vendar otipljivo. Toda če smo se pred letom dni ogromno ukvarjali z napovedmi o odločenosti prvenstva v primeru katalonske zmage ali celo neodločenega izida, letos ne bomo stopili po tej poti. Ne le zaradi manjše razlike, temveč predvsem zaradi dejstva, da smo se iz lanske sezone marsikaj naučili.
Potem ko se je boj za naslov po razpletu oktobrskega el clasica dejansko zdel odločen, je nadaljevanje sezone prineslo še celo kopico preobratov, prevratov in zasukov, na koncu pa se je državne krone veselil celo nekdo tretji. Tokrat torej puščamo času čas, vseeno pa ne moremo bežati od dejstva, da bi bila Barcelona v primeru današnjega uspeha v zelo ugodnem položaju. O njem bi lahko govorili že v primeru remija; sploh ob dejstvu, da je danes v vlogi gosta.
Še toliko bolj pa v primeru zmage, s katero bi velikemu rivalu pobegnila za sedem točk, pri čemer bi zadržala vsaj pet točk prednosti (odvisno pač od njegove uspešnosti na jutrišnji tekmi z Getafejem) pred branilcem naslova Atleticom. Kot na drugi strani ne moremo bežati od dejstva, da bi neuspeh kraljevega kluba Madridčane spravil v vse prej kot zanemarljive težave, ob katerih bi se bilo težko tolažiti z lanskimi izkušnjami. In po analogiji seveda velja, da bi o neuspehu lahko govorili že v primeru neodločenega izida, kaj šele v primeru poraza.
Je pa ne glede na pritisk rezultata, ki je nedvomno večji na madridski strani, po naši oceni na taisti strani tudi vsaj rahla vloga favorita. Da, kljub temu da je Barcelona na osmih tekmah dosedanjega dela prvenstva sedemkrat zmagala, enkrat remizirala 0:0 in sploh še ni prejela prvenstvenega zadetka. Čeprav so ti podatki impresivni, se ne moremo znebiti občutka, da je ob prednosti domačega igrišča Real v tem trenutku v še boljši, še bolj rušilni formi.
Njegova poraza izvirata s samega začetka sezone, od koder izvira tudi zaostanek na lestvici, od tedaj pa so se stvari zelo spremenile. Beli balet že nekaj časa ruši vse pred seboj z zastrašujočo podobo in tudi brez Garetha Bala je bil na zadnjih tekmah (vključno s sredino v Liverpoolu) videti kot trenutno najbolj vroča ekipa stare celine. Kar po vsej verjetnosti tudi je.
Tak Real bi bil v vlogi favorita ob obisku kogarkoli (morda bi se bilo o čem drugem mogoče pogovarjati le v primeru Bayerna) in statistično skoraj brezhibna Barcelona pri tem ni izjema. Resda gre za izjemno ekipo, ki je do zdaj pokazala ogromno dobrega, toda v pričakovanju el clasica vendarle ni navdušila v tako veliki meri.
Vseeno pa v dovolj veliki, da so razlike majhne in da se v vseh pogledih lahko nadejamo pravega spektakla, ki bi se po vseh kriterijih zlahka postavil ob bok najboljšim, največjim in najbolj navdušujočim iz obdobja zadnjega desetletja. Ob imenitnih zasedbah na obeh straneh, žlahtnem pečatu tradicije in vsem, kar el clasico moderne dobe s seboj prinaša že sam po sebi, pa se zdi, da današnja tekma za nameček ponuja še več izrazito zanimivih individualnih zgodb kot večina dosedanjih.
ŽIVLJENJSKA FORMA IN REKORD
V središču pozornosti kajpak ostajata največja individualna rivala našega časa Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Prvi na tekmo prihaja kot nesporno najboljši nogometaš tako letošnjega leta kot tega trenutka, pri čemer je njegova aktualna forma verjetno vredna oznake življenjska, saj Portugalec po večini kriterijev igra še bolje in še bolj neustavljivo kot kadarkoli v karieri.
Njegovih petnajst zadetkov na dosedanjih osmih tekmah španskega prvenstva je dovolj zgovornih, gre za najboljši dosežek v zgodovini in prvi zvezdnik kraljevega kluba si želi nadaljevati po tej poti. Medtem se mora Messi sprijazniti z vsaj majhnim trenutnim zaostankom, kar pa nikakor ne pomeni, da Argentinec na uvodu v to sezono ni v izjemni formi. Poleg njegovega lastnega prispevka je tu še povsem oživljeno sodelovanje z Neymarjem, ki je v preteklem tekmovalnem obdobju predstavljalo tako veliko katalonsko težavo in ki je v tem trenutku Barcin najmočnejši adut.
Nogometaša neusmiljeno zadevata s približno enako uspešnostjo, mnogi zadetki enega prihajajo po podajah drugega in obratno, tako da se nesoglasja in zdrahe zdijo oddaljeni nekaj stoletij. Ali pa vsaj toliko, kolikor je oddaljen rekord, ki se mu je Messi tako zelo približal in ki današnji tekmi daje dodatno draž.
V štiridesetih in petdesetih letih je Telmo Zarra postal najboljši strelec v zgodovini španskega prvenstva, od tedaj se napadalcu Athletica ni nihče niti približal, 27-letni argentinski čudež pa je od Baska zdaj oddaljen le še en zadetek.
Kot smo poudarili že tolikokrat in kot gotovo veste; z današnjim golom bi Messi rekord vseh rekordov izenačil, z dvema bi postal nov rekorder in ves svet se sprašuje, kaj bi se v enem ali drugem primeru zgodilo na tribunah (pa tudi na igrišču) stadiona Santiago Bernabeu. Hkrati pa so vsi prepričani, da bi se nogometaši in navijači Reala odgovoru radi na vsak način izognili, medtem ko si ga nogometaši in navijači Barcelone želijo izvedeti bolj kot karkoli drugega.
INTRIGA PLESA NOVINCEV
Je pa, kar zadeva posameznike, tokratni el clasico vsekakor tudi el clasico novincev. Bil je tudi tisti oktobrski pred letom dni, na katerem sta slast klubske tekme vseh klubskih tekem prvič okusila Bale in Neymar. Zdi pa se, da za tokratnega to velja še nekoliko bolj.
Na madridski strani je zgodba podobna kot pred letom dni, tudi tokrat bo v belem dresu na velikem derbiju debitirala pregrešno draga okrepitev svetovnih razsežnosti. V teh dneh Jamesa Rodrigueza poznamo tudi kot novembrskega obiskovalca Slovenije, v mednarodnih očeh pa gre za enega najboljših igralcev letošnjega svetovnega prvenstva, ki v zadnjem času igra v zelo dobri formi in od katerega navijači Reala danes pričakujejo zelo veliko.
No, na katalonski strani pa podobno kot lani v tem času veliko novost predstavljata podobno draga okrepitev in nov strokovnjak na trenerski klopi, pri čemer pa sta zgodbi obeh zagotovo še bolj zanimivi. Kaj ne bi bili, ko pa imamo na eni strani prav posebnega igralskega povratnika in na drugi strani človeka, ki bo doživel svoj prvi el clasico v trenerski vlogi, potem ko je bil kot igralec aktiven na obeh straneh.
Urugvajski napadalec Luis Suarez se prav danes vrača po hudi kazni, ki mu jo je zaradi serijskega grizenja naložila mednarodna nogometna zveza, in bi utegnil debitirati na uradnih tekmah. Seveda je zanimanje, kako bo videti Barcelona s pokesanim najboljšim strelcem lanske premier lige, izjemno; in ni vrag, da ga bo drugi Luis danes poslal na igrišče.
Luis Enrique, kakopak, ki je med letoma 1991 in 1996 igral za Real, nato pa škandalozno (današnji sprejem si torej lahko predstavljate) prestopil k Barceloni. In najprej postal njena legenda, preteklo poletje pa se je v želji vrniti duh domačnosti, ki je z Josepom Guardiolo prinesel toliko katalonskih uspehov, vrnil kot trener.
