Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Andrej Miljković
Andrej Miljković
24.07.2014 12:54:27
Deli članek:

Steven Gerrard: Zdrs v brezno brez svetlobe

Načrt je bil drugačen, letošnjo pomlad in prehod v poletje si je legendarni kapetan Liverpoola Steven Gerrard zamislil povsem drugače, v marsikaterem pogledu si je želel celo nasprotje od tistega, s čimer se je nato moral spoprijeti. V dneh po njegovem slovesu od angleške reprezentance je ogromno govora o tem, ali je slednje prišlo kot posledica dogodkov v premier ligi in na svetovnem prvenstvu ali ga je načrtoval že prej in ali se je po velikih polomih sposoben postaviti na noge.

"Če bi Liverpool postal zmagovalec premier lige, bi bila angleška izbrana vrsta uspešnica letošnjega mundiala," so trdili in še vedno trdijo mnogi navijači reprezentance, ki se je v Braziliji poslovila že po skupinskem delu tekmovanja. Pa ne le navijači, zelo podobno so razmišljali in razmišljajo tudi številni angleški novinarski kolegi, ki svoje poglede utemeljujejo z zelo prepričljivimi argumenti. Selektor Roy Hodgson je resnično v zelo veliki meri stavil na nogometaše rdečih iz mesta Beatlov in lahko si predstavljate, kakšno je bilo njihovo razpoloženje po razpletu zadnje sezone angleškega prvenstva ter kakšno bi bilo v primeru velikega slavja. Ne gre le za to, da Liverpool tudi po 24 letih prvenstvene suše suše ni osvojil naslova državnega prvaka. Še bolj gre za to, da se mu je tako zelo približal in da ga je v marsikaterem pogledu že držal v rokah, a se mu je izmuznil in za seboj pustil pravcato čustveno opustošenje. Številni člani tega kluba, ki jih je Hodgson izbral za nastop v Braziliji, so tako na priprave kot nekaj tednov pozneje na svetovno prvenstvo prišli vidno poklapani in zlahka se je mogoče strinjati z vsemi tistimi, ki pravijo, da je to dejstvo pustilo posledice.

Niti najmanjšega dvoma pa ni o tem, da je najbolj poklapan prišel kapetan izbrane vrste Gerrard, ki je bil videti kot nekakšen živ mrtvec in ki po marsikaterem kriteriju na turnirju sploh ne bi smel zaigrati, kaj šele na igrišču voditi ekipo, ki je želela priti do odmevnega uspeha. Udarec je bil prehud, rane pregloboke, in če so vsi ostali še kazali znake postavljanja klubskega poloma na stran za potrebe reprezentančnega cilja, Steven tega preprosto ni bil sposoben. Jasno, v prvi vrsti zato, ker je njegova navezanost na Liverpool še toliko večja od navezanosti ostalih in ker je bil njegov prispevek k polomu toliko bolj izpostavljen, celo svetovno slaven.

TEŽA ŽIVEGA TRUPLA
Četudi nogomet spremljate zgolj občasno in ste se branja tega zapisa lotili po kakem norem naključju, zagotovo poznate zgodbo o zdrsu. O Gerrardovem nagovoru soigralcev, naj jim praktično zagotovljen naslov ne spolzi (oziroma zdrsne, angleški izraz je popolnoma enak) iz rok in o dejanskem kapetanovem zdrsu na prelomni tekmi s Chelseajem, na kateri je vse padlo v vodo in po kateri ni bilo več poti nazaj. Ta zgodba je bližnjega sorodnika žrtve tragedije na stadionu Hillsborough, otroka kluba in njegove legende razumljivo povsem strla in preprosto si ni bilo mogoče predstavljati, da bi se lahko pobral za nastop na svetovnem prvenstvu. Paradoksalno bi se na noge lahko postavil le z uspehom v Braziliji, do katerega preprosto ni mogel priti, logičen nov polom pa ga je le še dodatno potrl in ga pahnil globlje v brezno. V njem zdaj resnično ni niti snopiča svetlobe in veliko vprašanje je, kam gre lahko Gerrard s te točke. Mar iz tega brezna sploh vodi kakšna pot, na kateri bi svetlobo sčasoma zagledal, ji sledil in pri 34 letih še enkrat poskusil svojemu edinemu pravemu uspehu (zmagi v ligi prvakov leta 2005) dodati karkoli primerljivega.

Mogoče je, da je o slovesu od izbrane vrste razmišljal že pred vsemi temi dogodki, a je malo verjetno. Bržkone se je zanj odločil v objemu velikanskega osebnega razočaranja in bo zdaj skušal vso energijo nekako usmeriti v še en klubski poskus. V poskus približevanja formi iz prejšnje sezone in v poskus priti do še ene priložnosti, podobni tisti iz letošnje pomladi. Pri tem pa ga zagotovo čaka izjemno zahtevna naloga. Liverpool bo sicer kljub prodaji Luisa Suareza v novi sezoni imel izjemno simpatično ekipo, ki zagotovo ni brez možnosti v boju za naslov. Toda brezno je globoko in resnično je nemogoče napovedati, kako se bo v tem moštvu znašla hudo ranjena legenda in ali se bo sposobna začeti dvigovati, preden bi teža njenega živega trupla začela v brezno vlačiti vse okoli nje.