Petar Stojanović se je že vpisal v zgodovino dvanajstkratnih slovenskih prvakov. Bilo je 25. marca 2012, ko je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zaigral za člansko moštvo Maribora.
"Ah, tega se seveda spomnim. Kako se ne bi, to je vsekakor poseben dogodek. Bilo je na domači tekmi s Celjem, zmagali smo s 3:1. Bil sem v kadru, a roko na srce, nisem pričakoval, da bom dobil priložnost. Kar naenkrat pa mi je trener rekel, da imam pet minut časa, da se pripravim za vstop v igro. Malce me je stisnilo pri srcu, tremi se je bilo nemogoče izogniti, vendar je na igrišču po zgolj nekaj podajah in ob pomoči gledalcev hitro izginila, kmalu sem se sprostil. Že na naslednji preizkušnji sem bil v začetni enajsterici in ni bilo nikakršnega problema," se je začetkov v najboljši ekipi spomnil 18-letni Ljubljančan.
Vse od takrat seveda naporno dela in se iz dneva v dan dokazuje, vmes tudi v dresu Veržeja, za takšen pristop in miselnost je bil kakopak nagrajen. Postal je stalni član prvega moštva, v pričakovanju pravkar začete sezone pa je stopil v velike čevlje. V Ljudskem vrtu so ga promovirali v naslednika Martina Mileca, ki kariero nadaljuje v Standardu iz Liegea. Marsikateri mladenič bi se pod takšnim bremenom zlomil. "Nočem razmišljati na tak način, ampak vse skupaj dojemam drugače. Ne kot breme, ampak kot veliko zaupanje, ki mi ga je strokovno vodstvo namenilo. Seveda se po najboljših močeh trudim in se bom še naprej, da bi ga upravičil. Močno upam, da mi za zdaj dobro uspeva, naj tako ostane tudi v prihodnje oziroma naj bo še boljše," pravi Petar Stojanović, ki je pred tednom dni prvič zaigral tudi na mednarodnem prizorišču. V Mostarju je pristavil svoj delež k remiju brez golov proti Zrinjskemu: "Izvlekli smo pozitiven rezultat, ki nam daje upanje, da se bomo uvrstili v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov. Ni bilo lahko. Na slabem igrišču nam ni uspelo razviti naše igre kratkih podaj, k čemur so gotovo prispevale tudi žoge, s kakršnimi že dolgo nismo imeli opravka. Na to veliko spremembo se preprosto nismo navadili in tudi zato je bilo najpomembneje ohraniti izid z začetka tekme, vendar je prav tako res, da bi v končnici lahko zadeli. Imel sem občutek, da so gostiteljem pošle moči, v dvobojih niso bili več tako močni. Škoda, da tega nismo unovčili."
Jutri je na vrsti povratni obračun. "Vemo, kaj moramo storiti, namen je jasen. Nadgraditi neodločen izid iz Mostarja. Moramo, ker seveda hočemo napredovati. In prepričan sem, da zmoremo. Zelo dobro se zavedamo pomena dvoboja in nikakršnega dvoma ni o tem, da bomo storili vse, da bi nam uspelo. Tekma bo gotovo drugačna, kot je bila na stadionu pod Bijelim Brijegom. Tudi zaradi igralne površine, v veliko pomoč nam bodo seveda navijači. Energija Ljudskega vrta nam bo vlila dodatnih moči. Dejstvo je, da nas zanima zgolj in samo zmaga, ki bi nam zagotovila vsaj še štiri nadaljnje preizkušnje na mednarodnem prizorišču. Prvenstveni uspeh proti Rudarju je pravšnja popotnica," je prepričan veter z desne strani, ki poudarja, da se je v štajerski prestolnici odlično znašel: "Že prej je bilo odlično, a zdaj, ko sem član prve ekipe, je še boljše. Občutek je drugačen. Zdaj sem še bolje razpoložen, še bolj vesel, še bolj samozavesten. Tudi zaradi soigralcev, ki so me v slačilnici sprejeli izjemno."
Petar Stojanović je bil sicer še ne dolgo nazaj precej bolj napadalno usmerjen. "Bil sem krilni vezist, na lanskih pripravah v Turčiji sem prvič zaigral v vlogi branilca. In bilo je kar v redu, tudi sam sem se v novi vlogi odlično počutil. In se še vedno."