Edina tribuna na stadionu pod Bijelim Brijegom se je 45 minut pred začetkom dvoboja začela dobro polniti, kar je potrjevalo napovedi o tem, da bodo imeli nogometaši Zrinjskega glasno podporo s tribun, spodbujalo jih je skoraj šest tisoč navijačev.
Temu primerno so gostitelji začeli dvoboj. Bili so polni motivov in odločni, na drugi strani so vijoličasti v novi opravi na ne najboljši igralni površini delovali precej rezervirano, manjkalo je tudi zanesljivosti, logična posledica je bila premalo natančnosti.ZRINJSKI - MARIBOR 0:0
Mostar - Stadion pod Bijelim Brijegom. 6000 gledalcev. Glavni sodnik: Carlos del Cerro Grande (Španija).
Zrinjski: Dujković, Zlatić, Graovac, Katanec, Stojkić, Muminović, Ščepanović, Pehar, Đurić (od 65. Simeunović, D. Stojanović, Nikolić (od 82. Kordić). Trener: Branko Karačić.
Maribor: Handanović, P. Stojanović (od 65. Durak), Rajčević, Šuler, Viler, Ibraimi (od 80. Bohar), Filipović, Dervišević, Vršič, Mendy (od 67. Tavares), Fajić. Trener: Ante Šimundža.
Rumeni kartoni: Ščepanović (18), Muminović (24); Tavares (84).
Rdeči karton: Muminović (91, drugi rumeni).
Nogometaši Zrinjskega resda niso pretirano veliko tvegali, a so bili bolj igrivi, kazali so več zanosa. Kljub temu so imeli slovenski prvaki v 23. minuti najlepšo priložnost, vendar Ibraimi z diagonalnim strelom iz ugodnega položaja ni zadel cilja, na nasprotni strani se je v ugodnem položaju znašel Danijel Stojanović, a je streljal preslabo za Handanovića.
Domačini so bili še naprej podjetnejši, pri vijoličastih ni bilo želene agresivnosti, »krvi«, nasploh ritem obračuna ni bil ravno evropski, k čemur je v precejšnji meri prispevala tudi velika sopara.
V končnici prvega polčasa se razmerje moči in dinamike ni spremenilo. Mariborčani so ostali premalo živahni, to nikakor ni bila podoba, ki bi jo pričakovali od ekipe, ki je v pretekli sezoni igrala v šestnajstini finala lige Europa. Zasedba iz Ljudskega vrta se je pred nadaljevanjem lahko tolažila le s spoznanjem, da slabše bržčas ne gre ...
Ante Šimundža se med premorom ni odločil za zamenjavo, Mendyjev poskus v 53. minuti pa je obetal, da se bodo gostje morda vendarle prebudili. Niso se, vztrajali so pri svoji neprepoznavnosti, nekoliko več je poskušal le Ibraimi, toda kljub temu so nekako ohranjali ravnotežje na igrišču.
V zadnji tretjini dvoboja se je zdelo, da nogometašem Zrinjskega počasi pešajo moči, in Mariborčani so začeli nadzirati dogajanja, ki so se preselila na domačo polovico igrišča, toda mreži sta vse do zadnjega piska španskega delivca pravice, ki je v zadnjih trenutkih Muminoviću zaradi simuliranja pokazal drugi rumeni karton, ostali nedotaknjeni.
O tem, da je Maribor kakovostnejša ekipa, ni nobenega dvoma, a to bo seveda treba v pravšnji meri potrditi pod Kalvarijo. Če hočejo dokončati posel, kot si želijo, in se uvrstiti v tretji krog kvalifikacij za ligo prvakov, kar seveda hočejo, bodo morali biti precej boljši, kot so bili sinoči v mestu na Neretvi. Sicer pa, nadvse podobno se je začela pretekla sezona lani na Malti z Birkirkaro ...