Koliko vam v življenju pomeni šport?
Zelo veliko, tako ukvarjanje s športom kot spremljanje tega. Športna navdušenka sem že od malega. Spomnim se, da smo bili z družino od nekdaj zelo aktivni. Nismo recimo hodili smučat, ker starša nista smučala, a smo se ves čas gibali: plavali, hodili na sprehode, kolesarili in podobno. Za zdrav duh in telo je šport ključnega pomena, pa tudi za določen pogled na svet, za razmišljanje, za širino. Človek, ki bi rekel, da ga šport sploh ne zanima, češ ne govorite mi o tem, to ni moje področje, to je zanj slabo, ker je zaprt, omejen, marsičesa ne izve. Tudi meni seveda vsi športi niso enako všeč, ne spremljam vseh redno in z enakim navdušenjem, a če bi mi kdo govoril o kolesarstvu, ki ga ne spremljam v veliki meri, mu ne bi mogla reči, joj, ne govori mi o tem, me sploh ne zanima, briga me. Nisem taka. Mene vse zanima, sem zelo odprta na vseh področjih.
Ste kot otrok kaj trenirali?
Ko sem bila majhna, sem bila hiperaktivna, počela bi vse. Imela sem ogromno krožkov in dejavnosti, med njimi sta bila tudi ples in gimnastika. Ker sem hodila še v glasbeno šolo, snemala radijske igre in plesala, se je bilo treba odločiti, da nekaj opustim, in to je bila gimnastika. Teden je imel premalo dni in čeprav sem rekla, da bom to delala čez vikend, ni šlo (smeh).
Če bi še enkrat dobili priložnost, ali bi se odločili za treniranje kakšnega drugega športa, ki vam je zdaj pri srcu, pa ga kot deklica niste poznali?
Obstaja šport, ki ga obožujem in bi ga, če bi bila še enkrat otrok, gotovo trenirala. Vedno, ko ga vidim na televiziji, se ustavim, ne morem naprej. Usedem se in ga povsem mirno gledam. Ta šport mi naježi kožo, tako mi je lepo, da dobim tudi solzne oči. Ta šport je umetnostno drsanje. Ne znam opisati, kako lepa se mi zdi ta panoga. Če bi jo trenirala, bi najbrž drsala v paru, to se mi zdi sijajno. Imam veliko željo, da bi priložnost, kakršno sem dobila v oddaji Zvezde plešejo, dobila v podobni oddaji Zvezde drsajo. Vem, da na svetu taka oddaja obstaja, če bi jo imeli tudi pri nas, pa se takoj prijavim. Bila bi prva kandidatka, pridem z drsalkami, trenirala bi dan in noč, če bi bilo treba (smeh). Brez dvoma!
Z žogo sem bila zelo spretna. Vedno sem bila najmanjša, suha, a hitra in sem velikokrat žogo spravila fantom med nogami. Včasih so kar malo debelo gledali.
PRVO MESTO JE EDINO, KAR BI ME ZANIMALO
Menite, da ste človek, ki bi ob resnem delu lahko postal profesionalni športnik?
Jaz sem profesionalka. Ko delam, pri meni ni besed ali izrazov, kot so 'meni se ne ljubi', 'nimam časa', 'ne bi zdaj', 'ali je res treba' in 'utrujena sem'. Tega pri meni ni. Tudi moja ekipa, s katero ustvarjam glasbo, od mene tega še ni slišala in tudi ne bo. Če nekaj delaš, moraš to delati z vso voljo, žarom in elanom; tako je pri meni na vseh področjih. Če bi bila v športu, bi bilo enako. Ne bi nečesa trenirala samo zato, da bi rekla, dajmo nekaj početi, da malo mine čas. Vem, da bi bila zelo zagrizena, prvo mesto je edino, kar bi me zanimalo.
Vas kakšen šport – ali ekipa – še posebej privlači in ga redno spremljate?
Nogomet. Sem velikanska nogometna navdušenka. To imam po svojem očetu. Ko sem bila majhna, sva veliko tekem gledala s kavča. To je bil za nas cel praznik. Mami je poskrbela za skledo pomfrita, midva pa sta navijala na vso moč. Neverjetno sem uživala in teh trenutkov ne bom nikoli pozabila.
Ste ob spremljanju nogometa tega tudi kdaj igrali?
Ko sem bila v osnovni šoli, velikokrat, seveda na dvorišču s fanti. Brcala, driblala, tudi sama, če nisem imela koga, s katerim bi si žogo vsaj podajala. Naredila sem si gol. Žoga je bila vedno z mano in sem bila z njo zelo spretna. Vedno sem bila najmanjša, suha, a hitra, in žogo sem prek svojih tekmecev velikokrat spravila tudi med njihovimi nogami. Fantje so včasih kar malo debelo gledali, ko mi je uspelo kaj takega (smeh).
Imam veliko željo, da bi priložnost, kakršno sem dobila v oddaji Zvezde plešejo, dobila v podobni oddaji Zvezde drsajo. Vem, da na svetu taka oddaja obstaja, če bi jo imeli tudi pri nas, pa se takoj prijavim. Bila bi prva kandidatka, pridem z drsalkami, trenirala bi dan in noč, če bi bilo treba.
NI SAMO ENA ŽOGA IN ČAKANJE NA GOL
Vam čas dopušča, da še zdaj uživate v spremljanju tekem?
Če sem doma in je moj urnik prazen, bom vsekakor gledala nogomet. Lani, ko je bilo v Braziliji SP, je bil zame to spet praznik. Pregledala sem urnik tekem in si tudi svojega malo priredila. Zamudila nisem niti ene tekme od tistih, ki sem jih želela pogledati. S prijatelji smo se dobili ali pri meni ali pa smo šli v lokal, kjer smo lahko ekipno navijali (smeh). A v takem primeru sem skoraj povsem nedružabna. Kakšno besedo že rečem, a ko gledam nogomet, gledam nogomet. Moja pozornost je usmerjena v zaslon, spremljam igro, razmišljam, kaj bi naredila jaz, komentiram, 'zakaj je podal tja, če pa bi moral drugam' (smeh). Vse poteze predvidim, to je zame projekt. Nikoli in nikdar mi ni bilo dolgčas pri gledanju nogometa. To ni samo ena žoga, pa čakanje na gol. Zame je nogomet zanimiv, ob tem pa so mi, priznam, zelo všeč vratarji (smeh).
Res?
Da, nasploh moram reči, da so mi igralci nogometa kot ženski zelo privlačni. Njihove postave so mi preprosto seksi (smeh). Priznam, da ne gledam nogometa samo zaradi žoge in tehnike nogometa (smeh). Priznam!! Samir Handanović mi je na videz zelo všeč, Iker Casillas enako, pa še kaj bi se našlo (smeh). Seveda je treba povedati, da ti športniki niso samo prijetnega videza, ampak so tudi odlični na svojem področju.
Svojim prijateljem sem že namignila, kaj mi lahko čez sedem let podarijo za 40. rojstni dan. Hočem, da mi kupijo karto za tekmo na SP.
Si kdaj kakšno tekmo ogledate v živo?
Ne veliko, žal nimam časa. Pred časom sem bila na rokometu v Celju, zelo rada gledam tudi košarko. Navdušila me je nogometna tekma, ki sem jo pred leti spremljala za Bežigradom. To je bilo sijajno. Tako sem uživala v tem vzdušju, v tej energiji, navijaštvu. Iz tega izhaja tudi ena mojih največjih želja, da bi si eno tekmo svetovnega prvenstva ogledala v živo. Svojim prijateljem sem že namignila oziroma sem jim kar povedala, kaj mi lahko čez sedem let podarijo za 40. rojstni dan, in jim tako ne bo treba preveč razmišljati (smeh). Hočem, da mi kupijo karto za tekmo na SP, in to je to. Skakala bi od veselja. Resnično si želim doživeti vzdušje med tako množico, da začutim vse to. To si res želim. Lahko pa to uredimo tudi pred 40. rojstnim dnevom (smeh).
Bila sem tudi na hokeju, ko je reprezentanca igrala v Stožicah, to se mi je zdelo super. Čeprav je hokej dinamičen, priznam, da mi je žal, ker imajo igralci na sebi toliko opreme in ne pridejo toliko do izraza kot nogometaši ali košarkarji (smeh). Raje imam tiste, ki bolj pridejo do izraza (smeh).
So vam bližji športi posameznikov ali ekipni športi?
Spremljam raje ekipne športe, raje imam skupinski duh, da se več ljudi bori za en skupen cilj. S tem se lahko poistovetim. Rada imam dinamiko ekipnih športov nasploh.
NAVIJANJE, KI JE VIDETI KOT KARATE
Glede na vašo živo naravo in na vse, kar ste že povedali, lahko že zdaj trdimo, da ste strastna navijačica.
(smeh) Mene bi se še kakšen moški ustrašil (smeh). Ko gledam tekmo, ne morem sedeti, biti pri miru, tiho in nekaj kimati. Pri meni je vse burno, glasno, to so različni zvoki (smeh). Že jaz sama sem film (smeh). Padem not'. Žaljiva nisem, to moram poudariti, zelo pa spodbujam, sem vsa v krču, ko ne gre. Zelo sem glasna in eksplozivna. Ko navijam, ne navijam samo z glasom, ampak delajo roke, noge, celo telo, kot karate (smeh).
Ko gledam tekmo, ne morem sedeti, biti pri miru, tiho in nekaj kimati. Pri meni je vse burno, glasno, to so različni zvoki (smeh). Že jaz sama sem film (smeh). Padem not'.
Drugače sem jaz večni optimist. Mi bomo zmagali, mi bomo prvi, mi smo najboljši. Nikoli ne bi šla na tekmo z odnosom, češ, kaj pa bomo, saj smo majhni, pa ne moremo, pa naši niso dobri. Ne. Četudi bomo izgubili, ne bom razočarana, vsa iz sebe ali imela občutka, da je zdaj konec sveta. S športniki zelo čutim, vem, kako si želijo uspeha, čutim, da dajo vse od sebe, kako garajo, in jih podpiram, tudi ko gre vse narobe.
Ali ste lastnica kakšnih navijaških pripomočkov, dresov?
Pred nekaj leti sva se z mamo med enim od prvenstev v nogometu precej dobri navijaško opremili. Imeli sva majice, pom-pome in piščalke in taki sva šli na Tromostovje, na Prešernov trg, kjer se je tekma gledala na velikem zaslonu, potem pa še v neki lokal v centru. Pri nas doma je tako, ali se gremo nekaj zares ali pa se sploh ne gremo (smeh). Na tem mestu moram povedati še nekaj o moji mami, ki je posebna zgodba. Ona je šele športna navdušenka, spremlja vse. Od formule, kolesarstva in rokometa do košarke. Če ne vem kakšnega rezultata, preprosto pokličem njo. Ona si to vse tudi zapisuje. Na tekmo gre lahko tudi sama. Pred časom sem jo poklicala, pa sem jo zmotila, ko je šla na košarkarsko tekmo Domžal. Res je faca.
HITRO DA, VISOKO NE
Ste kdaj na svoji koži doživeli kakšno posebno športno izkušnjo?
Oh, ja!!! Nepozabno izkušnjo! Noro dobro. Pred kakšnimi osmimi leti so me povabili v Ilirsko Bistrico, kjer vsako leto organizirajo gorsko-hitrostno dirko z avtomobili, in tako sem šla na reli. Za take stvari sem vedno prva v vrsti (smeh). Rada imam hitrost. Zelo. Višina mi ni všeč, smučarskih skokov se ne bi šla (smeh), hitrost pa imam zelo rada, še posebej če sem jaz tista, ki ima vse v svojih rokah. Takrat so mi tako dali avto in me spustili na ovinke. Nisem se držala nazaj, hotela sem spoznati, kako je, ko si res sam v avtu, in sem pošteno pritiskala na stopalko za plin. Nekajkrat sem prevozila traso, bilo je super. Imela sem tudi dobre čase; rekli so mi, da imam pravzaprav super čase za začetnico. To bi šla takoj ponovit. Občutek med dirkanjem je neverjeten.
Takrat so mi tako dali avto in me spustili na ovinke. Nisem se držala nazaj, hotela sem spoznati, kako je, ko si res sam v avtu, in sem pošteno pritiskala na stopalko za plin.
Na svetu je veliko odličnih športnikov. Obstaja kdo, ki vas je še posebej očaral, do katerega gojite globoko spoštovanje, ki vam je bil mogoče vzornik?
Tina Maze. Že samo ko stoji na startu, mi gre že na jok. Takoj sem solzna. Ne mislim samo nanjo, ampak na njene starše, družino, prijatelje, kako jo podpirajo, koliko ji to pomeni in kam je prišla s trudom, marljivostjo in trdim delom. Samo govorim o njej, pa imam že kurjo polt. Takoj se zjokam, ne samo pri romantičnih filmih, ampak tudi pri športu (smeh). Še posebej če športniku uspe, da se veseli, da je srečen. Jaz tega ne morem držati v sebi.
Spomnim se, kako velik je bil v mojih očeh kljub mladosti Rok Petrovič. Zanj smo doma vedno zelo navijali. Pa Jure Košir, pa nekdanja vražja dekleta, one so bile na nek način tudi moje vzornice. Športniki so ljudje, ki delajo. V športu ne moreš uspeti, če ne delaš in če nisi vztrajen. Ne moreš si reči 'danes bom treniral, če se mi jutri ne bo ljubilo, pa ne bom, in bom znova čez tri dni'. Ne gre. Športnike zato tako spoštujem, ne glede na šport, s katerim se ukvarjajo.
