Nočna mora mladega atleta

Konec leta 2014 so številni svetovni mediji panično opozarjali ljudi na izbruh virusa ebole v zahodni Afriki. Danes so novice o bolezni praktično izginile z vsakdana. Razlog? Bolezen se ni razširila iz te afriške regije, ostaja problem nekoga drugega in razvitem svetu se z njo ni potrebno ukvarjati. A Jimmyju Thoronki je popolnoma spremenila življenje.

Avgusta 2014 je mladenič iz Sierre Leone odpotoval v Glasgow, kjer so potekale igre Commonwealtha, tekmovanja držav, ki so nekoč živele pod angleško kolonialno nadoblastjo. Thoronka je bil eden izmed favoritov, da svoji državi priteče medaljo v teku na 100m. Na tekmovanje je bil prijavljen s časom 10.58.

Toda med bivanjem na Škotskem je prejel klic, da je zaradi ebole umrl njegov stric. Uničen od bolečine in joka je nastopil le v štafeti Sierre Leone, ki je ostala brez medalje. Po tekmovanju je želel obiskati London, a so mu na železniški postaji v Glasgowu ukradli torbo z denarjem in dokumenti. Ostal je brez vsega, pod streho ga je za kratek čas vzel znanec iz Leicesterja, še dodatno pa ga je prizadelo spremljanje afriških novic, preko katerih je izvedel, da je zaradi ebole umrla celotna njegova družina. V domovino se zaradi širjenje nevarne bolezni ni mogel vrniti.

vszi

Thoronka je nato izginil, nihče ni vedel, kje se nahaja in kaj počne. Živi na londonskih ulicah, spi v parkih, obleko umiva na javnih straniščih. Za angleški dnevnik The Guardian je povedal: "Ne morem se vrniti domov, tam nimam več nikogar, z atletiko pa se zaradi epidemije ebole ne ukvarja več nihče. Želim najti sponzorje, ki bi mi pomagali, da se s športom ukvarjam tu, sicer ne vem, kaj bom storil."

To je druga tragedija v kratkem življenju mladega fanta, ki je doživel že toliko grozot, kot si jih težko sploh predstavljamo. V državljanski vojni v Sierri Leone je Thoronka izgubil oba biološka starša, njega je posvojila ženska po imenu Jelikatu Kgarbo, medicinska sestra pri državni policiji, ki je umrla zaradi ebole.

Thoronka je v domovini slovel kot izjemen atlet, leta 2013 je prejel nagrado za športnika leta. Kljub vsem težavam 20-letnik še ni opustil vsega upanja: "Med treningom v Glasgowu sem videl svojega idola Usaina Bolta. Spomin na ta trenutek me žene naprej, rad bi bil kot on. Kadar nisem preveč lačen, treniram na stadionu v parku, skušam ostati v formi." 

Ne dvomimo, da bodo v Angliji našli način, kako pomagati mladeniču, da začne znova redno trenirati in postane to, kar je želel postati od malih nog - eden najboljših sprinterjev na svetu.