Alpska hiša strahov

Komaj čakam na soboto, ko se bova s fantom usedla v avto in odpeljala snežni opojnosti naproti. Oče mi je povedal, da so včasih veliko več hodili na smučanje. Tudi kot najstniki in to sami, vsak konec tedna, pa tudi kakšen dan med tednom, ko v šoli ni bilo nič pomembnega.

Posebej so se veselili tedenske smuke na Češkem ali v Bolgariji, kajti takrat je bila Avstrija draga za otroke socializma, Češka pa poceni, zato je bilo smučanje bolj kot ne beseda za enotedenski žur z obilico piva ter borovničkami in beherevko. "Bilo je prav v redu," je zatrdil. Verjamem mu.

Zdaj spremljam naše rokometaše na svetovnem prvenstvu, pa ... Tja sem jih pospremila z velikimi upi, pričakovanjem, da se ta generacija res lahko bori za kolajno, ampak potem so izgubili s Katarjem in delali neumno dramo z Brazilijo. Obakrat, ko bi morali zmagati z visoko razliko, si dvigniti samozavest, naskočiti prvo mesto v skupini in se izogniti kakovostnejšim tekmecem, so zacepetali na mestu.

Prav neverjetno je, kako so mnogi napovedovali poraz Slovenije s Katarjem. Zakaj? Ker so taki porazi stalnica naših reprezentanc ali športnikov na velikih tekmovanjih. Smo res rojeni poraženci? Ampak nočem in ne bom o tem, ker potem slabo spim in me tlačijo nočne more.

V preteklem tednu sem bila zelo pozorna na naše alpske smučarje in smučarke. Pa ne toliko na njihove nastope kot na to, da bodo kar vse poslali na svetovno prvenstvo oziroma da so kar vse potrdili kot kandidate. Pravi odgovor na vse skupaj mi je dal vodja ekipe za hitre discipline pri moških Peter Pen, ki je v dveh pogovorih, za Ekipo in Večer, povedal marsikaj zanimivega.

Zame je pravi kralj. Dejal je, da ne bo šel v Vail in Beaver Creek, ker tja ne gre celotna ekipa. Med vrsticami je povedal, da se na zvezi delajo norca iz tekmovalcev in trenerjev in da zahtevajo rezultate na podlagi nikakršnih pogojev, ki jih nudijo. Sicer imam ob tem še svoje mnenje, da morajo biti za osnovo tudi kakšni rezultati in da na primer tudi ameriški smučarji sofinancirajo nastopanje v svetovnem pokalu – celo zmagovalca tekem, kot sta Steve Nyman in Travis Ganong.

In to s precej višjimi zneski kot naši. Ampak tudi to ni bistveno in to ni kavelj vsega tega. Kleč našega smučanja je po besedah Pena to, da vlada v slovenski smučariji popoln kaos, v katerem nihče prav dobro ne ve, kaj bi delal, še manj pa, kaj bi bilo treba narediti. Dejstvo je, da tudi taki protestni akti trenerjev, kot ga je nakazal Pen, ne bodo prinesli nobene spremembe.

Razmajano alpsko hišo je treba porušiti. Vse je dotrajano, nihče ne skrbi zanjo tako, kot bi moral, nekdo je pokradel in odnesel vse, kar je bilo vredno, oken ni več, veter brije po vseh kotih in še miši ni več noter, ker je preveč mrzlo. Vsaka stvar ima svoj rok trajanja in tako je tudi z našo alpsko hišo. Porušiti jo je treba in začeti graditi znova. S temelji vred. Samo tako bodo naši otroci lahko v neki lepi prihodnosti spet varno in zadovoljno stopili v alpsko hišo.

Pa lupčka do prihodnjič.