Sedeminštiridesetletni možakar bo namreč na otvoritveno tekmo v letošnji sezoni – v Beograd, kjer bo Crvena zvezda gostila Levski – prišel neposredno iz hiše bolgarskega Big Brotherja slavnih, bržčas ga bo spremljala celo snemalna ekipa. Čeprav je pred tem mislil drugače in moštvo v pripravljalnem obdobju zaupal svojemu pomočniku, enostavno ni mogel iz svoje kože. Udeležba v ligi ABA in predvsem uvodni dvoboj s Crveno zvezdo v dvorani Pionir sodita v posebno kategorijo, resničnostni šov pač ne.
"Košarka je moje življenje. V hišo velikega brata sem vstopil le zato, da bi rešil Levski," je pojasnil največji zabavljač bolgarskega športa. Njegov načrt, da bi v ligo ABA popeljal izjemno močni Levski, se je sredi poletja, ko so zaprli lastnika in mu odvzeli vse imetje, izjalovil. Kdo ve, kaj bi se sicer v resnici zgodilo in kdo od igralcev s seznama želja bi prav zares oblekel dres bolgarskih prvakov. Morda celo Mike Batiste, nemara Mario Kasun ali pa Marko Marinović, ki je naposled končal v Unionu Olimpiji. O slednjem Papazov govori z izbranimi besedami: "Ta igralec ima jaj...a, in to je zelo pomembno."
Trener, ki je bil leta 2009 izbran za najboljšega v svoji državi in poleg Levskega v preteklosti vodil tudi Lukoil ter moško in žensko reprezentanco, se je nad jugoslovansko košarko navdušil kot enajstletni deček.
"Bolgarija je bila takrat bolj ali manj zaprta država, jaz pa sem vsak dan odhajal na jugoslovansko ambasado in tam prebiral časopise, ki so pisali o zmagah Jugoslovanov na svetovnem prvenstvu v Manili," pravi Papazov, ki se je približno dvajset let pozneje, ko je kot predsednik Slavije že deloval v košarki, pobližje spoznal še z ligo NBA: "Neko noč sem na enem od nemških teve kanalov gledal tretjo tekmo finalne serije med Chicagom in Utahom. Ob zaostanku moštva Michaela Jordana za osem točk sem si dejal, da se bom v primeru, če bo prišlo do preobrata, odpravil v ZDA, si tam ogledal naslednje srečanje, zatem pa postal košarkarski trener. Chicago je zmagal, jaz sem imel tako ali tako v potnem listu ameriško vizo in sem šel. Komaj nekaj ur pred tekmo sem prispel v mesto, prijatelj pa mi je skušal priskrbeti vstopnice. Bil je neuspešen, zato sem v solzah postopal okoli dvorane in prepričeval redarje, da bi me vendarle spustili na tribuno. Na koncu se me je eden od njih usmilil in mi odprl vrata. Kupil sem pokovko in bil najsrečnejši človek na svetu. Takrat sem se tudi zavedel, da mi je usojeno biti košarkarski trener, če sem si brez vstopnice ogledal finale lige NBA.« Kmalu zatem je to res postal.
MIMO MOSADA DO ŽELJKA
Njegova košarkarska filozofija je jasno tesno povezana z jugoslovansko, leta 2004 je denimo od blizu spremljal priprave Srbije in Črne gore, s takratnim selektorjem Željkom Obradovićem pa je stkal trdno vez.
Ima se za njegovega učenca, o njem pravi, da je najboljši košarkarski trener na svetu, da ga naravnost obožuje, pa je dokazal pred 14 leti, ko se je na dan tekme finala evrolige med Panathinaikosom in Maccabijem sredi popoldneva usedel v avto in odpravil na pot v Solun, z vratolomno vožnjo se je na parkirišče pred dvorano pripeljal v zadnjem trenutku, z novinarsko akreditacijo brez težav prišel mimo redarjev, potem pa tudi mimo agentov Mosada (izraelske obveščevalne službe) in premagal vse ovire na poti s tribune na igrišče: "Še sam ne vem, kako mi je to uspelo. Verjetno so vsi mislili, da sem eden od članov varovanja. Bil sem miren vse do konca tekme, potem pa stekel proti Obradoviću in mu med prvimi čestital. Prijatelji iz Bolgarije niso mogli verjeti, da sem res tam."
Nobenega dvoma ni o tem, da je Titi Papazov prav poseben človek, o katerem bi lahko brez težav napisali dobro prodajano knjigo in po kateri bi lahko posneli film. Kot je dejal, je košarka res njegova strast, česar med tekmami ne skriva, udeležba v resničnostnem šovu pa je – tako kot tudi kandidatura za župana Sofije in igralska izkušnja v teve seriji Prepovedana ljubezen – začimba v njegovem življenju. Tako kot bo on prava začimba v ligi ABA. Mimogrede, v Stožice bo svoje varovance pripeljal sredi decembra, v Novo mesto pa ob koncu januarja.
