Bob Beamon tudi 48 let po svojem rekordu, takratni svetovni rekord je izboljšal za neverjetnih 55 cm, ostaja prepoznaven in še vedno deli avtograme. Pogosto se niti ne podpiše več, ampak na list zapiše le tri številke in piko - 8.90. To je za navijače dovolj, saj ti poznajo zgodovino njegovega dosežka.
Olimpijske igre v Mehiki, 18. oktober 1968, 15:40: Beamon je vzel 19 korakov zaleta, natančno zadel odrivno desko in poletel na rob peskovnika, ki ublaži doskok pri skakalcih v daljino. Z dosežkom 8,90 metra je predstavil novo dimenzijo skoka v daljino, izid, ki presega dosežke na še vedno vseh velikih atletskih tekmovanjih, pa čeprav je star že skoraj 50 let.
Kljub napolnjenim sedmim križem je Beamon še vedno zelo aktiven in kot v mladih letih razpoložen za izzive in hece. Tega si je privoščil tudi pred letošnjimi olimpijskimi igrami v Riu. V televizijski oddaji je atletu, ki bi zrušil njegov 48 let star olimpijski rekord, obljubil pivo. Spil ga bo sam, saj je zmagovalec Ria Jeff Henderson iz ZDA za zlato skočil 838 cm oziroma 52 cm manj od Beamona. Rekord bo tako vzdržal vsaj pol stoletja, saj bo na igrah v Tokiu 2020 star že 52 let.
"Še vedno se me celo zgodba po čustveni plati močno dotakne, če o tem premišljujem," je nedavno v enem od radijskih intervjujev dejal Beamon, ki poudarja, da je bil v tistih letih tako rekoč eden od pionirjev atletike, saj imajo današnji tekmovalci neprimerljivo boljše pogoje za delo. "Na žalost pa številni iščejo najkrajšo pot do uspeha, ki pa ne obstaja," še pravi temnopolti zvezdnik. A zdaj, ko je stopil v jesen življenja, so zanj že pomembnejše druge stvari: "Nič ni bolj pomembno od zdravja. Tudi ves denar tega sveta ti ne pomaga."
Še vedno velja razlaga, da je Beamon v Ciudad de Mexicu izkoristil izjemne razmere na nadmorski višini kar 2248 metrov. Ob tem pa je še vedno živa tudi šala, da je Beamon samo skočil v Mehiko, saj je omenjeni rekord postavil že v prvem poskusu tekmovanja, v drugem pristal pri 804 centimetrih, ostale skoke pa izpustil. "Razmere so bile res idealne. Tudi tehnično se je ujelo vse, hitrost, odskok in nato sama izvedba. Mislim, da sem bil takrat tudi zelo hiter, 100-metrsko razdaljo bi s tem zaletom pretekel v 10,0 sekunde," se skoka še vedno spominja atlet.
Skok je presenetil vse. Sodniki so imeli obilo dela, da so razdaljo sploh izmerili, saj so bile elektronske merilne naprave nastavljene na dolžino do domnevno nedosegljivih 860 cm. Tudi tekmeci so se 22-letniku iz New Yorka lahko le poklonili, Rus Igor Ter-Ovenasjan, ki je osvojil četrto mesto z 812 cm, pa je kasneje priznal, da so ob Beamonu vsi delovali, kot bi bili še otroci. Srebro je osvojil vzhodni Nemec Klaus Beer z 819 cm, bron pa prejšnji svetovni rekorder Američan Ralph Boston z 816 cm.
Vse do 30. aprila leta 1991 je bil rekord nedosegljiv, nato ga je za pet centimetrov na svetovnem prvenstvu v Tokiu popravil drug Američan Mike Powell. Ta je takrat bil velik boj z legendarnim Carlom Lewisom vse do zadnjega skoka. Lewis je bil z dolžino 891 cm, resda s premočnim vetrom v hrbet, v Tokiu le srebrn.
Tudi Beamon, izučen krojač, se svojemu rekordnemu dosežku ni nikoli več približal. V drugačnih časih je nastopil na še nekaj tekmah, se preživljal tudi kot pomožni trener in pa svetovalec za mlade. Leta 1972 se je skušal vrniti in spet nastopiti za reprezentanco ZDA in bil neuspešen, leta 1973 je šel za kratek čas tudi med profesionalce.
