Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
02.12.2014 22:20:18
Deli članek:

Dajte mi oder, kjer lahko bom besnel

vszi

Šport na velikem platnu. Ni jih manjkalo, mojstrovin, ki so se vtisnile v spomin. Mi smo iz svetovnega filmskega arhiva izbrskali in osvetlili sedem njih.

Sedem njih, ker je to bojda pravljično število in ker je govora o sedmi umetnosti. Niso ne najboljši, ne najbolj razvpiti, ne najbolj gledani, so le naš izbor za recimo temu sedem decembrskih dni, ko so večeri daljši. Po poljubnem vrstnem redu, ob tem, da smo prav za konec namenoma pustili tistega, za katerega pa vendarle menimo, da je - najboljši. In tudi zato smo mu, eni največjih filmskih mojstrovin, namenili nekaj več vrstic.

Ognjene kočije (Chariots Of Fire, 1981)

Režija: Hugh Hudson. Igrajo: Ben Cross, Ian Charleson, Nigel Havers, Ian Holm.
"Verjamem, da me je Bog ustvaril z namenom, a prav tako me je naredil hitrega. In ko tečem, čutim Njegovo zadovoljstvo."
Bolj ali manj resnična zgodba o dveh britanskih atletih, ki sta nastopila na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu. Zgodba o velikem rivalstvu med škotskim misijonarjem Ericom Liddellom, ki mu je "Bog ob veri dal tudi hitrost" in ki na Sabbath, nedeljo ne želi tekmovati ter Haroldom Abrahamsom, študentu Cambridgea judovskega rodu. Eden teče za božjo, drugi za svojo slavo ter pobeg pred predsodki. In če se je v anale zapisal sam film, kaj potem šele reči za glasbo grškega skladatelja Evangelosa Odysseasa Papathanassioua, ki ga ves svet pozna pod umetniškim imenom Vangelis.


Hoosiers (1986)

Režija: David Anspaugh. Igrajo: Gene Hackman, Barbara Hershey in Dennis Hopper.
"Moji treningi niso namenjeni vaši zabavi."

Navdihujoča zgodba o Davidu, ki mora na poti do vrha premagati številne Goljate. Zgodba, ki ohlapno temelji na resničnih dogodkih in ki je kot naročena za veliko platno. Zgodba o košarkarski Pepelki. Dogajanje je postavljeno v petdeseta leta prejšnjega stoletja, v malo, fiktivno mestece Hickory v ruralni Indiani, kjer se vse vrti okoli srednješolskega košarkarskega moštva. Oziroma bolje rečeno, edina oblika večerne zabave je obisk krajevne dvorane. Trener Norman Dale (sijajni Gene Hackman) dobi v svoje roke talentirane kmečke fante, ki jih popelje na trnovo pot proti košarkarski nesmrtnosti.


Ali (2001)

Režija: Michael Mann. Igrajo: Will Smith, Jamie Foxx, Jon Voight, Mario Van Peeble in Jada Pinkett Smith.
"Lebdi kot metulj, piči kot čebela. Njegove roke ne morejo zadeti, kar njegove oči ne vidijo."
Biografija športne legende, boksarja, ki so ga mnogi, tudi sam se je, označili za največjega vseh časov. Cassius Clay oziroma Muhammad Ali skozi oči Michaela Manna, režiserja, ki se je med drugim podpisal pod mojstrovine, kot so Vročina (Heat), Poslednji Mohikanec (Last of the Mohicans) in Aviator. Lirična biografija, ki se osredotoči na deset let življenja tega znotraj in zunaj ringa sila karizmatičnega, a hkrati kontroverznega boksarja. Film, ki prav toliko, če ne celo bolj govori o Združenih državah v tistem času. Nekdanji princ z Bel Aira, ki je za film pridobil veliko mišično maso, pa je več kot dorasel vlogi ene najbolj karizmatičnih osebnosti dvajsetega stoletja.


Nizki udarci (Slap Shot, 1977)

Režija: George Roy Hill. Igrajo: Paul Newman, Strother Martin, Michael Ontkean, Jennifer Warren.
"Moja alergija do teh j... navijačev se je vrnila!"
Avtor nekaterih nepozabnih mojstrovin v šestdesetih, sedemdesetih let prejšnjega stoletja George Roy Hill je po filmih Butch Cassidy in Sundance Kid ter Želo (The Sting) ponovno združil moči z legendarnim Paulom Newmanom. Rezultat? Nenavaden vpogled v svet profesionalnega hokeja, čudovita mešanica humorja, vulgarnosti in brutalnosti na ledu. Klasika za vse večne čase, ki tudi po petintridesetih ni izgubila niti delčka svojega šarma. Vratarjeve žene so oklicane za lezbijke, kri teče v potokih, kosti pokajo, brutalni finalni dvoboj, v katerem se na ledu zberejo vse sodniške nočne more, pa je vrh ledene gore. In potem so tu še bratje Hansen.


Pobeg v zmago (Escape to victory, 1981)

Režija: John Houston. Igrajo: Sylvester Stallone, Michael Caine, Pele, Bobby Moore, Osvaldo Ardiles, Max von Sydow.
"Ta presneta igra mi uničuje življenje."
Ne prej ne pozneje se ni na velikem platnu hkrati znašlo toliko velikih nogometnih imen. Legenda pri legendi. Bobby Moore, Paul van Himst, Kazimierz Deyna, Osvaldo Ardiles, John Wark ter seveda njegovo veličanstvo Pele. Za nameček pa še Rambo oziroma Rocky v golu. Eden zadnjih filmov slovitega, ekscentričnega hollywoodskega upornika Johna Houstona, ki je v svoji več kot petdesetletni karieri postregel s takšnimi mojstrovinami, kot so Malteški sokol, Zaklad Sierra Madre in Afriška kraljica. Pobeg v zmago zagotovo ni v rangu z naštetimi in ga ne uvrščamo med njegova remek dela, je pa eden boljših filmov, v katerem ima vidno, če ne kar osrednjo vlogo okroglo usnje oziroma nogometna igra. Mešanica Velikega pobega (The Great Escape) in nogometa.


The Hustler (1961)

Režija: Robert Rossen. Igrajo: Paul Newman, Jackie Gleason, George C. Scott, Piper Laurie.
"Fat man, sijano igraš biljard. Tudi ti, Hitri Eddie, tudi ti."
Arogantni, amoralni, asocialni, samouničevalni, a izjemno talentirani Eddie se klati po Združenih državah ter v zakotnih, temačnih biljardnicah kot lačna zver preži na vsakogar, ki je pripravljen poprijeti za palico. Film, posnet v črno-beli tehniki, kjer igra senc pričara vzdušje temačnih biljardnih salonov. Klasika, v kateri ne gre za igro biljarda, ampak za življenje samo. O tem, kolikšna je cena uspeha oziroma koliko ovir mora posameznik premagati, koliko udarcev pretrpeti, da postane človeško bitje.
Remek delo Roberta Rossena je bilo nominirano za devet oskarjev, med drugim tudi za vse štiri igralske dosežke. Povsem zasluženo. Žal že pokojni modrooki Paul Newman je namreč le vrh ledene gore v izjemnem igralskem ansamblu. George C. Scott, Piper Laurie, predvsem pa Jackie Gleason kot Minnesota Fats, veliki Eddijev tekmec. Sami velikani velikega platna v svoji najboljši formi.


Pobesneli bik (Raging Bull, 1980)

Režija: Martin Scorsese. Igrajo: Robert De Niro, Joe Pesci in Cathy Moriarty.
"Dajte mi oder, kjer lahko bom besnel. Čeprav se lahko bi boril, bom raje govoril. Temu se pravi zabava."
Brezčasna mojstrovina Martina Scorseseja. Biografija Jakea LaMotte, enega najboljših boksarjev srednje kategorije iz štiridesetih in začetka petdesetih let prejšnjega stoletja. Psihološka študija o vzponu, padcu ter odrešitvi sadomazohističnega, samouničevalnega nasilneža, ki je tako v kot zunaj ringa naravnost stremel, užival v dajanju, predvsem pa prejemanju udarcev. Visoko na lestvici praktično vseh izborov za najboljši film. Četrto sodelovanje Scorseseja in Roberta De Nira. Naveze, med drugim zaslužene za bisere, kot so Ulice zla, Taksist ter Dobri fantje. Zgodba o biku iz Bronxa je vrhunec njunega sodelovanja ter morda celo najboljši film osemdesetih let.
Črno-beli film o boksarju, v katerem je dogajanje v ringu omejeno le na slabih deset minut. Že uvodna scena, v kateri De Niro oziroma LaMotta ob zvokih Cavallerie rusticane sam poplesava po zamegljenem ringu, da slutiti, da nas v naslednjih dveh urah čaka nekaj posebnega. Kar sledi, je dih jemljoče. Brezkompromisen prikaz krutega človeka in njegovega neizprosnega poklica. Tragedija boksarja, čigar notranji demoni ter nebrzdani bes so uničili odnose z vsemi, ki so se mu skušali približati.
Pronicljiv psihološki portret bika iz Bronxa, briljantne črno-bela fotografija, boksarska koreografija ter glasba, predvsem pa Robert De Niro v svoji najboljši izvedbi. Ena najboljših igralskih stvaritev, tour de force, za katero je povsem zasluženo prejel oskarja. Njemu značilno metodično poglabljanje ga je odvedlo v dvoje skrajnosti. S pomočjo LaMotte je dosegel zavidljivo boksarsko znanje, Jake je bil prepričan, da bi bil De Niro v samem vrhu srednje kategorije v osemdesetih letih. Še več "odrekanja" oziroma tveganja je zahtevala preobrazba v ostarelega LaMotto. Dobesedno s prenažiranjem, v prvi vrsti s palačinkami in mlečnimi napitki, se je namreč v le nekaj mesecih zredil za 27 kilogramov.
Ko si je LaMotta ogledal Scorsesejevo stvaritev, se je zgrožen obrnil k bivši ženi: "Pa sem bil res tak?" "Ne, bil si hujši," mu je odvrnila Vicky.