In medtem ko je Marcos Tavares še vedno najpomembnejši nogometaš Maribora, je Gabriel da Silva že končal nogometno kariero. Čeprav je od svojega brazilskega prijatelja celo nekoliko mlajši – Tavares je rojen 30. marca 1984, da Silva 4. julija 1984 –, je zaradi bolečin v hrbtenici predčasno končal kariero. Toda ostal je tesno povezan z nogometom.
Brazilski vezist, ki je v Sloveniji igral za Primorje, Dravo, Olimpijo, Maribor in Nafto, je v Mariboru skupaj z mariborskim kapetanom odprl akademijo, v kateri se posveča individualnemu treniranju nogometašev, ves poudarek je na tehniki in koordinaciji. »Igral sem za precej klubov v Sloveniji, zato sem se malce naučil jezika. Zaradi zdravstvenih težav sem končal kariero, zdaj pa sem skupaj s Tavaresom odprl akademijo. Ugotovil sem, da danes v nogometu ljudje samo tečejo. Ne vidim več tistega, kar imamo mi Brazilci. Ena na ena, 'dribling', 'finta'. Tisti, ki pridejo na tekmo, bi radi to videli. Oni v tem uživajo, zanje je to, kot da bi nekdo dosegel zadetek. Takšne stvari manjkajo. Zakaj? Zaradi tehnologije. Fantje bi, namesto da bi trenirali, igrali playstation. Mi smo bili 'uličarji'. Zdaj pa tega ni več. Internet, pametni telefoni, playstation. To je vsem bolj zanimivo. Ugotovil sem, da če stvari pustimo takšne, kot so, bo čez 10 let še huje. Ne vem, kako bo z nogometom,« je z žarom v očeh razlagal da Silva.
»V prvi slovenski ligi sem opazil, da ni dovolj tehničnega znanja. Veliko tečemo, ko pa imamo žogo, zmanjka idej. Niso krivi igralci. Včasih pozabijo to trenirati. Tehniko, sprejem, ena na ena. Ko imamo žogo, kaj delamo? Takoj podamo. Roboti. Prišli smo v čase, ko so vsi zadovoljni z natančnostjo, samo da je odstotek natančnih podaj na visoki ravni. Ravno zato sem se odločil odpreti to akademijo. V njej trenirajo otroci od četrtega leta starosti, pa tudi nekateri profesionalni nogometaši. Poleti bomo v Rušah organizirali tudi nogometni kamp, naša ideja pa je, da akademijo čez čas pripeljemo v vse slovenske regije,« je o svoji zaposlitvi po nogometni karieri še povedal da Silva.
Čeprav sva isti letnik, je Marcos moj oče
Brazilski vezist je akademijo odprl skupaj z največjo legendo Maribora Marcosom Tavaresom, s katerim ga veže prijateljska vez. »Marcos ni več moj brat, on je moj oče. (smeh) Spoznala sva se, ko je on prišel v Slovenijo. Bil je na pripravah na Hrvaškem, jaz sem igral za eno hrvaško ekipo in tam sva se prvič srečala. Ko pa sem prišel v Slovenijo, sva vzpostavila kontakt. Od takrat naprej sva družina. Vse, kar delam, ga moram vprašati. On je moj vzor, moj oče, ne glede na to, da sva isti letnik. On je bolj razmišljujoč od mene. Jaz bi včasih kaj na silo, pa me zaustavi in mi reče: 'Čakaj, Gabi, ne gre tako.' (smeh) Najini družini sta zelo povezani. Tukaj nimamo dedkov in babic, imamo samo drugi druge,« je svojega poslovnega partnerja pohvalil nekdanji vezist številnih slovenskih prvoligaških klubov. »Vedno me sprašujejo, ali je Tavares res moj letnik ...«
CELOTEN ČLANEK SI LAHKO PREBERETE SAMO V PONEDELJKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
