"Igralci so na predstavitvi v novem klubu po navadi nasmejani. Videl si prve 'fotke' Tia v vijoličastem. Brez nasmeha. V nekem trenutku morda s prisiljenim," me je kmalu zatem, ko je Maribor potrdil prihod velike okrepitve z ravnice, prepričeval prijatelj. In zapriseženi navijač Mure. Tega ni hotel priznati, a bržčas je bila to le tolažba ob spoznanju, da bo Cipot znova zaigral v dresu štajerskega velikana. Po očetu še sin.
Vse ostalo so pravljice
Da bo otrok prekmurskega nogometnega ponosa kariero nadaljeval v Ljudskem vrtu, večina tistih, ki se jim po žilah pretaka črno-bela kri, roko na srce ni sprejela z navdušenjem. Če bo že znova zaigral na slovenskih zelenicah, bi ga seveda najraje videli v dresu svojega kluba, a hkrati se večina med njimi zelo dobro zaveda, da si ga muraši v nastalih razmerah preprosto ne morejo privoščiti. Pravzaprav si ga ne bi mogli niti v zlatih časih. Vse ostalo so pravljice ...
Tio Cipot se je v domovino vrnil po treh letih. Vrnitev igralcev iz tujine na 'prvo žogo' dojemamo kot korak nazaj, v tem primeru ni nič drugače, toda lahko je tudi tudi rešitev. In dejstvo je, da želi 22-letni krilni napadalec rešiti svojo kariero. Oziroma bolje, jo spet oživiti, potem ko se v Spezii ni obdržal 'na površju', na posoji v GAK-u pa naposled ni eksplodiral, čeprav se je zažigalna vrvica nekajkrat zanetila. Pri severnih sosedih je vse bolj nezadovoljen s svojim statusom vztrajal pri odhodu, 'zatočišče' je torej našel pod Kalvarijo.
Pozna okolje, okolje pozna njega
Lahko bi bila zgodba o uspehu. Prišel je v okolje, ki ga pozna, okolje pozna njega. Sposobnosti vihravega Prekmurca niso sporne. Nikakor ne. Navsezadnje ni kar tako odšel v Spezio, pri prihodu v Ligurijo je vztrajal Eduardo Macia. Možakar neverjetnih izkušenj, ki je našel številne talente, seznam klubov, v katerih je deloval, je dovolj zgovoren – Valencia, Liverpool, Olympiacos, Fiorentina, Betis, Leicester, Bordeaux. Spomnite se denimo njegovih iger v zadnjem kvalifikacijskem ciklu mlade reprezentance, v katerih so si varovanci takratnega selektorja Mileta Aćimovića zagotovili nastop na evropskem prvenstvu. Užitek ga je bilo gledati. Prav tako kot igrivost ob igrišču, povrhu je v preteklih treh letih v Italiji in Avstriji pridobil dragocene izkušnje ter nova znanja. Če jih bo znal ustrezno unovčiti, bodo mariborski navijači hitro dobili novega ljubljenca.
Morda nekoliko skrbi le opozorilo športnega direktorja GAK-a. "Sprememba kluba ne bo dovolj. Če se sam ne bo spremenil, bo težko. Mora spremeniti svoj odnos, predvsem med treningi," je bil zelo neposreden Tino Wawra, a potenciala Tia Cipota v niti enem trenutku ni postavil pod vprašaj. Mogoče je kritika prišla ob pravem času. Ne dvomim, da ga so ga beseda graškega kadrovnika še dodatno motivirale, ga 'podžgale', da je vijoličasto zgodbo začel nadvse zagnan in odločen, da se v bližnji prihodnosti otrese opisa velik talent. In postane velik igralec. 'Vlečni konj', ki bo maksimalno pripravljen za nov naskok na mednarodni oder in bo tudi novega selektorja prisilil, da bo pozoren nanj.
Uzbekistanec ga ni pogledal
Tio Cipot vsekakor premore dovolj kakovosti za uresničitev takšnega scenarija. Gotovo bo potreboval tudi kanček sreče ter kdaj pa kdaj takšne in drugačne okoliščine, ki mu bodo naklonjene. Če bi mu bile v preteklosti v zadostni meri, se danes bržčas ne bi pogovarjali o 'novem začetku' na domačih tleh, potem vsekakor ne bi imel 'zgolj' osmih nastopov v serie A. Predvsem 8. april 2023 je datum, ki bi lahko vse postavil na glavo. Bi moral postaviti. Spezia je v 29. prvenstvenem krogu igrala v Firencah in prekinila niz devetih zmag Fiorentine v vseh tekmovanjih. Pred 35.863 gledalci se je dvoboj razpletel z remijem, bilo je 1:1, gostje pa so imeli ob izteku rednega dela 'smrtno' priložnost za zmago in super pomembne točke v boju za obstanek. Eldor Šomurodov je s sredine igrišča krenil sam proti vratom, v polnem sprintu ga je ujel tudi Tio Cipot, ki je na zelenico stadiona Artemio Franchi prišel v 65. minuti. Bil je hitrejši od domačih branilcev in povsem neoviran. Vsi so že 'videli' žogo v mreži, toda uzbekistanski zvezdnik je želel slavo zase. Nekdanji izbranec Srečka Katanca, ki danes brani barve turškega Basaksehirja, slovenskega soigralca, ki je imel pred seboj le prazna vrata, ni niti pogledal. Ni pomislil, da mu bi mu podal. Namesto tega se je odločil, da bo sam zaključil akcijo, vendar je Pietro Terracciano njegov strel zaustavil. Če ne bi bil tako sebičen, bi otrok Mure žogo brez prevelikega naprezanja potisnil v mrežo za prvenec med italijansko elito in zmago Spezie, ki bi imela še precej večjo razsežnost od vsega izkupička. Ekipa bi pred končnico sezone dobila dodaten zagon in prepotrebno samozavest. Na krilih izjemne energije bi bila na dobri poti, da se izogne izpadu. Tega nikoli ne bomo vedeli, a najbrž bi ji na koncu tudi uspelo, Tio Cipot bi bil kralj, navijači bi ga slavili, v prihodnji prvoligaški sezoni bi bil (vse pomembnejši) del črno-bele zasedbe. In kdo ve, kje bi bil danes!? Skoraj gotovo ne v Ljudskem vrtu. Toda naslednja sezona je bila je drugoligaška. Spezia se je po dodatni tekmi z Verono preselila v nižji kakovostni razred. Nič več ni bilo, kot je bilo, tudi pot Sobočana je zavila v smer, ki ga ni 'izstrelila v orbito'.
Da, tudi takšne malenkosti utegnejo vplivati na kariero nogometaša, ampak s tem se ne sme obremenjevati. Zdaj je štajerska prestolnica nova odskočna deska. Je dovolj velika (ali prožna), da ga (spet) spravi na želeno raven, Tio pa je dovolj mlad in kakovosten, da bi lahko to s pridom izkoristil. In potem se bodo aplavzom navijačev Maribora pridružili tudi navijači Mure. Svojemu 'otroku' pač privoščijo …
