Zima je zakon, nam zadnjih nekaj let v glavo vsak vikend od oktobra do konca marca vtepa nacionalka. Morda bi veljalo posodobiti slogan. Prevca sta zakon.
Ob pogledu na lestvico kolajn bi človek pomislil, da je Slovenija smučarska velesila. Po številu kolajn na prebivalca je Slovenija na aktualnih igrah še vedno na visokem drugem mestu in v tem pogledu zaostaja zgolj za Norveško.
A če je skupna slika na prvi pogled čudovita, pa podrobnejše seciranje razkriva precej bolj klavrno oziroma zaskrbljujoče stanje. Velesila je namreč zgolj in samo skakalna ekipa. Oziroma, če še malce bolj oklestimo, velesila je družina Prevc. Domen in Nika, naša zlatnika. Seveda pri tem ne želimo v ničemer zmanjšati zaslug Anžeta Laniška in Nike Vodan pri tisti zlati kolajni na mešani ekipni tekmi, a človek ni noj, da bi držal glavo v pesek. Brez Prevcev bi na letošnjih igrah tenko piskali.
SEDI, CVEK
Slovenska letalna eskadrilja je v Predazzu svoje opravila za zelo visoko, skoraj najvišjo možno oceno. Vsi ostali pa … Kar nekaj bi jih moralo na popravni izpit. Sedi, cvek. No, nekateri so se že na same igre podali s tisto Coubertinovo v mislih. Važno je sodelovati.
V alpskem smučanju, nekoč paradi panogi, še čakamo na uvrstitev med deset. Najboljšo uvrstitev beleži Žan Kranjec, ki je bil na veleslalomu 12. »Slovenski smučarji najslabše v zadnjih 50 letih. Katastrofa? Ne. Pogreb!« kot je komentiral redakcijski kolega.
V biatlonu je bil najvišje, če odmislimo štafete, veteran Jakov Fak, ki je zasledovalno tekmo končal na 14. mestu. O smučarskih tekih ne gre izgubljati besed, dovolj je reči, da je najboljša uvrstitev 31. mesto Mihe Šimenca v sprintu. Tudi Gašper Brecl in Vid Vrhovnik v nordijski kombinaciji za zdaj nista poskrbela za nek rezultatski dosežek, kaj šele presežek. Poleg skakalcev je bil ena redkih svetlih slovenskih točk teh iger deskar Tim Mastnak, še en veteran, ki je bron zgrešil za par centimetrov.
Medtem, ko so skakalci upravičeno trkajo po prsih, pa se je v številnih drugih panogah prižgal alarm. Pravzaprav je stanje že nekaj časa alarmantno, v teh dneh pa se je prižgal DEFCON 1, alarm najvišje stopnje. Večina tistih, na katere smo poleg skakalcev polagali največ upov, je že krepko zakorakala na napačno stran tridesetih. Jakov Fak je star 38 let, Žan Kranjec 33, Ilka Štuhec 35, Gloria Kotnik 36, Tim Mastnak 35, Rok Marguč 39, Žan Košir 41 ... Naslednje igre pa so seveda šele čez štiri leta. Nekaj let mlajša Anamarija Lampič je zgodba, poglavje zase. Slabe štiri leta po prestopu v biatlon je še vedno oziroma spet na začetku.
Da, ni še konec iger, pravzaprav smo komaj dobro zakorakali v zadnji teden, toda na sončni strani Alp je olimpijski ogenj že začel ugašati. Pustimo se presenetiti, mrtve se bo štelo na koncu, a nekega vrhunskega rezultata od slovenskih športnikov ne gre pričakovati. Povedano drugače, ni še konec, ostale so nam še nove v povprečne uvrstitve na ženskem slalomu, v nordijski kombinaciji, smučarskih tekih, biatlonskih štafetah … Letvico, kaj lahko označimo za povprečno, pa spuščamo iz meseca v mesec, iz vikenda v vikend.
Zima je zakon? Ne, Prevca sta zakon. Brez Prevcev bi bila to zelo dolga zima. Zeloooooooo dolga.
